Manj potovanj, manj dela za letala. Foto: Reuters
Manj potovanj, manj dela za letala. Foto: Reuters

Pandemija je letalski sektor močno prizadela in skupaj z gostinstvom, turizmom, kulturo velja za najbolj prizadete dele gospodarstva oz. javnega življenja. Po spomladanskem šoku, ko se je potniški letalski promet po svetu skoraj ustavil, so se v poletnih mesecih razmere malo sprostile, a v zadnjih tednih države zaradi širjenja okužb znova zaostrujejo omejitve.

"Po naših ocenah bodo podjetja v sektorju potrebovala od 70 do 80 milijard dolarjev (to je od približno 59 do 67 milijard evrov) dodatne pomoči," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Alexandre de Juniac, vodja Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA). "Sicer ne bodo preživeli," je dodal.

Do zdaj so po ocenah IATA-ja po prvem pandemičnem valu skupno prejele okoli 135 milijard evro državne pomoči, a tveganja se ob poslabševanju epidemioloških razmer in podaljševanju koronske krize v 2021 vse bolj povečujejo. "Dlje ko bo trajala kriza, večja je verjetnost stečajev," je bil jasen de Juniac. Po njegovih besedah je skoraj 40 prevoznikov v zelo težkem položaju ali je že zahtevalo zaščito pred upniki.

IATA ob vnovičnem zaostrovanju koronskih omejitev, zaradi katerih prevozniki opuščajo polete in močno krčijo zmogljivosti za zimsko sezono, za celotno leto pričakuje za 66 odstotkov manjši obseg letalskega potniškega prometa kot v l. 2019. Po ocenah združenja se na lansko raven ne bo vrnil pred 2024, pa še to ob predpostavki, da bo cepivo za covid-19 široko dostopno sredi prihodnjega leta.

Prihodki letalskih prevoznikov naj bi se letos glede na 2019 prepolovili na približno 419 milijard dolarjev, skupna izguba v sektorju pa naj bi dosegla 85 milijard evrov. To je še 11 milijard več od predhodnih ocen.

Na vprašanje, ali bo kriza spodbudila konsolidacijo v sektorju, je de Juniac odgovoril, da letalske družbe za prevzeme potrebujejo sredstva, trenutno pa so v "preživetvenem načinu". Je pa ocenil, da bo po krizi prevoznikov manj in še ti bodo manjši, saj bodo opustili nedobičkonosne linije in skrčili število letal.

Takšna vitkejša podjetja bodo po mnenju de Juniaca pripravljena, da se dinamično odzovejo na okrevanje potniškega prometa, ko se bo to začelo. "Mislim, da bo potem to okrevanje steklo kar hitro," je sklenil tik pred začetkom letnega kongresa IATA-ja.

Na brniškem letališču malo potnikov

Tudi Fraport se sooča z velikim upadom prometa. Foto: BoBo
Tudi Fraport se sooča z velikim upadom prometa. Foto: BoBo

Letalski potniški promet na brniškem letališču še vedno poteka. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnila vodja korporativnega komuniciranja v Fraportu Slovenija Brigita Zorec, v teh dneh na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana redno letijo le tri letalske družbe, in sicer Lufthansa petkrat tedensko v Frankfurt, Turkish Airlines trikrat tedensko v Istanbul in Air Serbia štirikrat tedensko v Beograd.

"V teh časih letijo tisti, ki morajo potovati, bodisi zaradi posla ali študija, bodisi zaradi obiskov družine. Tako so tudi ti leti, ki še obstajajo, bolj slabo zasedeni," je povedala Zorčeva. Pojasnila je, da je nekaj tudi čarterskih letov. Nekoliko več pa je splošne aviacije oziroma zasebnih poletov, saj ljudje, ki morajo nekam oditi tudi v času, ko ni ustreznih komercialnih letov, potujejo z zasebnimi letali.

"Žal se uresničuje, kar smo napovedali že pred zimsko sezono, da nas čaka naporno obdobje tako po finančni plati kot po pičlem prometu. Kot kaže, bo zima dolga in trda," je izpostavila Zorčeva.

V zimskem voznem redu bi glede na napovedi morali tedensko imeti 60 poletov. Vendar so se epidemiološke razmere hitro zaostrile. Še vedno pa na ljubljanskem letališču v zimski sezoni pričakujejo napovedane prevoznike in destinacije, le da se ti prilagajajo trenutnim razmeram in zamikajo začetek vzpostavitve linij.

"Nadejamo se, da bo, ko bo epidemija obvladana, tudi povpraševanje po letih ponovno naraslo. Verjamemo v okrevanje prometa in v dodajanje tako povezav kot števila letalskih prevoznikov na Brniku," je povedala sogovornica. Kot je pojasnila, se zato kljub trenutno majhnemu prometu že pripravljajo na dneve, ko bo promet znova stekel bolj množično.

Na Brniku kmalu točka za testiranje

Tako na ljubljanskem letališču po vzoru nekaterih letališč iz tujine pripravljajo vzpostavitev točke za testiranje na novi koronavirus. "Postalo je že precej jasno, da bomo morali z virusom tudi v prihodnjem obdobju živeti, ter da bo eden od pogojev za potovanja negativen test na novi koronavirus," je pojasnila Zorčeva. Pričakuje, da se bodo po sprostitvi ukrepov z negativnim testom potniki lahko izognili karanteni.

Za testiranja bo letališče sklenilo dogovor z zasebnim izvajalcem, in sicer Zdravstvenim zavodom Zdravje iz Ljubljane. Potniki in tudi drugi zainteresirani bodo tako lahko na letališču opravili test in v nekaj urah iz laboratorija na Golniku prejeli izvid. Testiranje bo plačljivo in bo strošek potnika, cena pa še ni znana. Steklo bo predvidoma konec novembra, sama časovnica pa je odvisna tudi od razvoja razmer in sproščanja omejitev.