Miha Kordiš (Levica). Foto: BoBo
Miha Kordiš (Levica). Foto: BoBo

Zaradi pomanjkljive zakonodaje delavci, ki jim je odrejena karantena, ostanejo brez polovice plače in niso upravičeni do nadomestila, ki pripada okuženim ali bolnim delavcem, je v današnji izjavi za medije dejal poslanec Levice Miha Kordiš. Pri tem je kot primer navedel medicinsko sestro, ki nevede pride v stik z okuženo osebo, česar ne more preprečiti.

Plača naj zavod za zdravstveno zavarovanje

Prispevki zavezancev v ZZZS, nato del za kritje stroškov karantene. Foto: BoBo
Prispevki zavezancev v ZZZS, nato del za kritje stroškov karantene. Foto: BoBo

V Levici zato predlagajo spremembo zakona o delovnih razmerjih, s katero bi vsem delavcem, ki jim je odrejena karantena, sistemsko zagotovili nadomestilo v vrednosti 80 odstotkov plače oziroma najmanj v vrednosti minimalne plače. Nadomestila bi po njihovem predlogu krila zdravstvena blagajna.

Razloga za to sta po Kordiševih besedah dva. "Prvi je elementarna pravičnost in socialna varnost zaposlenih. Nihče ne sme pasti v revščino, ker mu je bila odrejena karantena. Drugi razlog je javno zdravje; če ljudem grozi revščina v primeru karantene, se bodo izogibali prijavljanju stikov z okuženimi, kar bi vodilo v hitrejše širjenje novega koronavirusa," je pojasnil.

Ali lahko podjetje delavca odpusti, ker mu je bila odrejena karantena?

Vlada je po njegovih besedah težavo manjkajoče sistemske ureditve za delavce, ki jim je bila odrejena karantena, krpala v štirih interventnih zakonih. Do konca maja se je tem delavcem zagotavljalo 80-odstotno nadomestilo, a ta ukrep zaradi preklica epidemije, ki ga je po mnenju Levice narekovalo predvsem varčevanje, od 1. junija ne velja več.

Kordiš je še poudaril, da so v Levici na neustrezen preklic določb, ki so zagotavljale primerno varstvo delavcev z odrejeno karanteno, opozarjali in da so predlagali dopolnila k tretjemu protikoronskemu svežnju, a so pri vladi naleteli na gluha ušesa. Posledično so od 31. maja vsi delavci, ki jim je odrejena karantena, po veljavnem zakonu o delovnih razmerjih upravičeni le do nadomestila v vrednosti 50 odstotkov plače, ki gre v breme delodajalca.

Kaj to pomeni v številkah za človeka v karanteni

V primeru delavca s povprečno plačo 1150 evrov neto, ki bo 14 dni v mesecu delal, drugih 14 pa bo v karanteni s 50-odstotnim nadomestilom, to pomeni, da bo ob koncu meseca skupaj s sorazmernim delom povračila za malico in prevoz prejel 862 evrov neto. Za delavca na minimalni plači, ki prejme 700 evrov neto, pa odrejena karantena pomeni, da bo na koncu meseca prejel 525 evrov neto. Odrejena karantena torej pomeni znaten upad prihodkov in s tem bistveno poslabšanje materialnega položaja teh delavcev, opozarjajo v Levici.

Vlada za to, da karanteno plača država

Foto: Twitter/Janez Janša
Foto: Twitter/Janez Janša

Vlada je sicer v sredo sprejela predlog novele tretjega protikoronskega zakona, po katerem bi se breme karantene znova preneslo na državo. Kot je na sredni novinarski konferenci pojasnil minister za delo Janez Cigler Kralj, bi država po predlogu poravnala strošek nadomestila plače za karanteno, ki jo odredi minister za zdravje, in sicer če delavec odločbo o karanteni na meji dobi ob vstopu v državo, v vrednosti 50 odstotkov plače, če je odločba delavcu izdana zaradi stika z okuženo osebo v Sloveniji, pa v vrednosti 80 odstotkov plače.

Kordiš je še opozoril, da se v zadnjem času pojavlja veliko groženj predvsem tujim delavcem, naj zaradi morebitne karantene ne zapuščajo države. V nekaterih primerih so morali delavci celo podpisati izjave, da države ne bodo zapustili.

"To je seveda nedopusten poseg v svobodo, pravice in zasebnost delavcev, da razpolagajo s svojim prostim časom, in disciplinski ukrep, za katerega ni prav nobene pravne podlage. Dejanja nekaterih delodajalcev so jasen pokazatelj, da se želijo nekateri delodajalci na vse načine izogniti kakršnim koli obveznostim, povezanim z epidemijo," je dejal. Tudi to je po njegovih besedah razlog, da mora za plačilo nadomestila za odrejeno karanteno poskrbeti nosilec obveznega zavarovanja in v interesu javnega zdravja.