Kristjan Verbič je pojasnil, da so možnosti uspeha malih delničarjev Mercatorja na sodišču precej velike in realne. Foto: MMC RTV SLO
Kristjan Verbič je pojasnil, da so možnosti uspeha malih delničarjev Mercatorja na sodišču precej velike in realne. Foto: MMC RTV SLO
Pivovarna Laško je skupaj z Infond Holdingom 48-odstotna lastnica Mercatorja. Foto: MMC RTV SLO

Poseben problem je seveda v tem, da "iztisnitvena cena" oz. odpravnina praviloma ni poštena.

Kristjan Verbič, predsednik VZMD
V skupini malih delničarjev smo bili določeno obdobje pravzaprav vsi Slovenci, saj smo v okviru denacionalizacije prejeli certifikate, ki so se v večini primerov tako ali drugače spremenili v določeno (majhno) število delnic. Mednje sodi tudi večina tistih, ki so v vrstah stali za nakup delnic NKBM- ja in drugih družb. Zaradi majhnega števila delnic lahko mali delničarji na družbo vplivajo le, če se združijo in podprejo svojega zastopnika v skupščini, ki glasuje v njihovem imenu, a večina pošto, ki jih poziva h potrditvi zastopnika na skupščinah njihovih družb pogosto spregleda. Foto: MMC RTV SLO

Da mali delničarji razmišljajo o tožbi, ker naj bi Laščani presegli prevzemni prag, ne da bi prevzem objavili, so za MMC potrdili tudi na Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD). Predsednik združenja Kristjan Verbič je pojasnil, da možnost tožbe sicer še proučujejo, vendar mislijo, da so možnosti uspeha malih delničarjev na sodišču precej velike in realne.

Zakaj tožba?
Pivovarna Laško je bila od jeseni 2005 13,7-odstotna lastnica Mercatorja, skupaj z Infond Holdingom pa je dosegla 36-odstotni lastniški delež. Septembra 2007 je Infond Holding od Banke Koper odkupil še 12,5 odstotka Mercatorjevih delnic in je tako s Pivovarno Laško postal kar 48-odstotni lastnik. Tako je tudi trenutno stanje.

Malih delničarjev o presegu prevzemnega praga niso obvestili
Mali delničarji o tem niso bili obveščeni. Tako v Pivovarni Laško kot v Infondu so trdili, da jim prevzema ni treba objaviti, ker nista povezani družbi. Da ni tako, se je izvedelo šele lani spomladi. Kljub zatrjevanju obeh družb so v Agenciji za trg vrednostnih paprijev in Uradu za varstvo konkurence odločili drugače, in potrdili, da sta zgoraj omenjeni družbi prekoračili prevzemni prag, zato so jima zamrznili glasovalne pravice na skupščinah največjega slovenskega trgovca.

Kaj je iztisnitev malih delničarjev?
Vseslovensko združenje malih delničarjih ta proces raje imenuje kar razlastitev ob odsotnosti kakršnegakoli javnega interesa. Gre za zakonsko možnost, po kateri lahko glavni delničarji, ki so lastniki 90 odstotkov vseh delnic družbe sprejmejo sklep, da po določeni ceni odpravijo in izplačajo preostale delničarje. Delnice tako prevzamejo glavni delničarji, iztisnjenim malim delničarjem pa, ne glede na to ali se s prodajo (izgubo) delnic strinjajo ali ne nakažejo določeno odpravnino. Kot primer (pre) majhnih odpravnin lahko služi SCT, ki je bil ocenjen na le na 12 milijonov evrov, temu primerne pa so bile tudi odpravnine.

Odškodnine utegnejo biti milijonske
Mali delničarji imajo zdaj dve možnosti dokazovanja in ugotavljanja škode. Po prvem načinu se razlika izračuna med najvišjo ceno za delnico, kot so jo plačali ob prevzemu - Infond Holding je ob prevzemu za delnico plačal 369,5 evra - in vrednostjo delnice v času, ko je mali delničar izvedel za prevzem. Druga možnost bi bila za toženo stranko še slabša, saj je škodo mogoče ugotavljati tudi z izračunom razlike med ceno delnice ob prevzemu in vrednostjo delnice ob vložitvi tožbe. Naj dodamo, da je delnica Mercatorja trenutno vredna le še 164,08 evra, malih delničarjev pa več kot 17.000. Če bi se vsi odločili za tožbo in bi sodišče dosodilo njim v prid, bi bila odškodnina astronomska.

Pravice malih delničarjev pogosto kršene


Verbič je opozoril tudi na neurejen položaj malih delničarjev. Kot najpogostejši način zlorab njihovih pravic je navedel manipulacije z lastnimi delnicami, "zaprte" dokapitalizacije, povezanost med pomembnimi lastniki in nadzorniki, parkiranje delnic in iztisnitev malih delničarjev.

Velikokrat se zgodi, da veliki delničarji sprejmejo sklep o izplačilu preostalih delničarjev po določeni ceni, ta odpravnina pa praviloma ni poštena, je dejal Verbič. Druga nepravilnost je, da je odpravnina izplačana brez zakonske možnosti sodne preveritve. Takih primerov je kar nekaj, VZMD v imenu malih delničarjev trenutno vodi sodne postopke v primeru SCT-ja, Ilirije, Dinosa, Term 3000 in AutoEmone, je dejal Verbič.

Zlorab pravic malih delničarjev je mogoče preprečiti le z ustrezno zakonodajno ureditvijo, za kar si prizadeva VZMD. Čeprav so bili njihovi predlogi nazadnje zavrnjeni, jim je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik obljubil novo novelo zakona o gospodarskih družbah, v kateri naj bi bili njihovi predlogi bolj upoštevani.

Aleksandra K. Kovač/ S. Z.

Poseben problem je seveda v tem, da "iztisnitvena cena" oz. odpravnina praviloma ni poštena.

Kristjan Verbič, predsednik VZMD