Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je proti madžarskemu sodelovanju pri gradnji drugega tira. Foto: BoBo

Madžare so že izključili iz projekta 2. tir, v januarskem 316 strani dolgem dokumentu o gradnji tira niso več omenjeni, sporen pa naj bi bil tudi nakup lendavskih term.

Posebnost pri madžarskih naložbah je, da v njih sodelujejo državni skladi in podjetja, katerih lastniki so v zelo dobrih odnosih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Na drugi strani pa slovenska politika ni popolnoma ravnodušna do napovedanih madžarskih naložb, saj nekatere večje niso bile realizirane oz. najbrž ne bodo.

Madžarska je bila v zadnjih letih med štirimi sosednjimi državami glede tujih vlaganj v Slovenijo na zadnjem mestu. Po podatkih Banke Slovenije je bila, kar zadeva neposredne tuje naložbe, do konca leta 2017 šele na 16. mestu s slabimi 31 milijoni evrov. Veliko večje niso bile niti neposredne naložbe v preteklih letih, med 26 in 59 milijoni evrov, kar je predstavljalo manj kot odstotek vseh naložb v Slovenijo.

Dolga zgodba ljubljanske Emonike
Najbolj odmevni med napovedanimi madžarskimi investicijami sta bili sodelovanje v projektu drugi tir in gradnja ljubljanskega železniško-avtobusnega potniškega centra Emonika. Ta projekt je bil javnosti predstavljen že pred 11 leti, njegov komercialni del, nakupovalno-zabaviščno središče na 55.000 kvadratnih metrih z 250 lokali in parkom na strehi centra ter dvema stolpnica, visokima 60 oz. 100 metrov, je želelo postaviti madžarsko-kanadsko podjetje Trigranit.

Madžarske investicije v Sloveniji
Po podatkih Banke Slovenije je bila, kar zadeva neposredne tuje naložbe, do konca leta 2017 Madžarksa šele na 16. mestu s slabimi 31 milijoni evrov. Veliko večje niso bile niti neposredne naložbe v preteklih letih, med 26 in 59 milijoni evrov, kar je predstavljalo manj kot odstotek vseh naložb v Slovenijo.

Vrednost projekta, ki naj bi ga izpeljalo skupno podjetje Slovenskih železnic (SŽ) in Trigranita, je bila ocenjena na približno 222 milijonov evrov. Od velikih načrtov so za zdaj ostala le prazna zemljišča, kjer je zdaj parkirišče. Trigranit se je namreč umaknil iz projekta, med vzroki pa se je v javnosti omenjalo, da naj bi stroški projekta z 222 milijonov narasli na 350 milijonov evrov, ljubljanska mestna občina (MOL) pa je za 12 milijonov evrov povišala komunalni prispevek. Takratna vlada, državo je že začela bičati gospodarsko-finančna kriza, za Emoniko kot tujo naložbo v Sloveniji menda tudi ni želela primakniti nekaj deset milijonov evrov spodbude.

Kdaj bo vendarle zgrajena Emonika? Foto: BoBo

Ponoven poskus izpeljave projekta Emonika se je dogajal pred slabima dvema letoma, ko naj bi do leta 2020 izpeljali za sto milijonov evrov oskubljen projekt potniškega centra. V tem primeru naj bi bila vlagateljica romunska družba Prime kapital. Vendar je projekt znova zastal.

V tretje gre rado?
V tretjem poskusu izvedbe projekta Emonika pa se, kot vse kaže, vračajo madžarski investitorji. Od 22. januarja ima komercialni del projekta Emonika na območju ljubljanske železniške postaje uradno novega lastnika, po poročanju medijev gre posredno za madžarsko banko OTP. Tudi direktor SŽ-ja Dušan Mes je za TV Slovenija potrdil, da so bili predstavniki OTP-ja na pogovorih na Slovenskih železnicah.

Neuradno je kot novi lastnik projekta, ki vključuje tri projektna podjetja – Emonika hotel&stanovanja, Emonika poslovna stolpnica in Emonika nakupovalno središče – vpisana nepremičninska družba Mendota Invest, registrirana v Ljubljani. Lastnik tega podjetja je madžarska finančna družba Ho Me 2000 Vagyonkezelo, po poročanju več medijev pa za njo stoji madžarska banka OTP, ki že nekaj časa načrtuje prodor na slovenski trg. Pred leti se je tako v postopku privatizacije zanimala za nakup Nove KBM, zdaj pa je neuradno med najresnejšimi interesenti za nakup državne Abanke. Madžarski investitorji še ne izdajajo, kakšni so njihovi konkretni načrti. V preteklosti so bili v okviru komercialnega dela Emonike načrtovani hotel, poslovno-stanovanjska stolpnica in nakupovalno središče, je poročal STA.

Prvi mož Slovenskih železnic Dušan Mes (drugi z desne) je potrdil pogovore z Madžari. Foto: BoBo

Na čelu OTP-ja najbogatejši Madžar, Orbanov prijatelj
Bančno skupino OTP, ki je ena največjih finančnih ustanov v srednji in vzhodni Evropi, od leta 1992 vodi najbogatejši Madžar Sandor Csanyi, ki spada v krog prijateljev madžarskega premierja Viktorja Orbana. Banko OTP vodi vse od leta 1992. Ameriška finančna publikacija Forbes je lani njegovo premoženje ocenila na 1,1 milijarde dolarjev, kar je okoli milijarde evrov. Csanyi je denimo tudi solastnik in član upravnega odbora madžarskega naftnega trgovca MOL, ki je tretji največji naftni trgovec na slovenskem trgu. Poleg tega je od leta 2010 predsednik madžarske nogometne zveze, pred slabim letom dni pa je postal tudi podpredsednik svetovne nogometne zveze FIFA.

Izganjanje Madžarov iz drugega tira
Pri največjem slovenskem infrastrukturnem projektu v Sloveniji v prihodnjih letih, pri gradnji drugega tira Divača–Koper, naj bi po prvotnih načrtih, ki so si jih zamislili v prejšnji vladi Mira Cerarja, kot strateški partner sodelovala Madžarska. Sodelovanje Madžarov v projektu drugi tir naj bi za več kot 300 milijonov evrov oklestilo vložek slovenskih davkoplačevalcev. Madžari naj bi neposredno prispevali 200 milijonov evrov, Slovenija pa naj bi iz skupnega projekta z Madžari pridobila možnost črpanja 109 milijonov evrov evropskih sredstev. Sodelovanju z Madžari pa že od začetka svojega ministrovanja ni naklonjena trenutna ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Sredi januarja je predstavila 316 strani obsežen investicijski program za 2. tir vladni koaliciji, v njem pa Madžari niso več predvideni.

Najbogatejši Madžar Csanyi je tesen prijatelj premierja Viktorja Orbana. Foto: EPA

Madžarsko sodelovanje pri 2. tiru ne bi bilo le finančno, temveč naj bi Madžarska, kot so razkrili dokumenti prvotnega projekta, za vložek 200 milijonov evrov zahtevala 2,8-odstotni letni donos, koncesije na območju Luke Koper in sodelovanje madžarskih podjetij pri projektu drugega tira. Del postopkov javnih naročil v povezavi z gradnjo drugega tira naj bi bil izveden v Sloveniji po slovenski zakonodaji, del pa na Madžarskem po tamkajšnji zakonodaji. Postopki oddaj javnih naročil na Madžarskem so bili ocenjeni na 43 milijonov evrov. Slovenija pa bi se lahko z Madžarsko dogovorila, da ji v okviru svojih pristojnosti omogoči oz. pomaga pri najemanju okvirno 50.000 kvadratnih metrov površin, ki so potrebne za skladiščenje tovora. Najela naj bi jih na območju pristanišča, in sicer zunaj in znotraj koncesijskega območja Luke Koper.Foto: MMC RTV SLO

Največji posamični madžarski vložek bo prejel drugoligaški nogometni klub NK Lendava 1903. Foto: BoBo

Lendavska nogometna akademija
Največji posamični madžarski vložek bo prejel drugoligaški nogometni klub NK Lendava 1903. Gre za naslednika najstarejšega slovenskega nogometnega kluba, ki je leta 2012 končal v stečaju.

Po poročanju madžarskega portala index.hu naj bi madžarski vlagatelji v prihodnjih letih v lendavski nogometni klub vložili kar 6,4 milijona evrov. Nobena skrivnost ni, da je Orban s somišljeniki velik ljubitelj nogometa in tako kot veliko Madžarov obuja spomine na obdobje nogometnih "mogočnih Madžarov", ki so bili v petdesetih letih prejšnjega stoletja svetovni podprvaki (SP v Švici 1954) in olimpijski prvaki leta 1952 (v finalu so z 2:0 premagali Jugoslavijo).

Orban je v Felcsutu, mestecu, kjer je preživel svojo mladost, ustanovil nogometno akademijo Puskas Akademia, poimenovano po največjem madžarskem nogometnem zvezdniku iz petdesetih in šestdesetih letih Ferencu Puškašu, ki je med drugim postal tudi zvezda madridskega Reala. Svojo reprezentančno kariero pa je končal v španskem dresu.

Gradbinec iz Orbanovega kroga
Glavni investitor v lendavski nogometni klub je madžarski gradbinec Gabor Vegh, ki prav tako velja za človeka iz Orbanovega kroga. Postal je predsednik lendavskega nogometnega kluba, sicer pa je tudi lastnik madžarskega nogometnega drugoligaša Zalaegerszegi. Nekaj več kot polovica njegovega vložka naj bi bilo namenjeno gradnji dijaškega doma in trem pomožnim igriščem, preostala sredstva pa naj bi bila porabljena za delovanje nogometnega kluba.

Madžarske "paradržavne" nogometne naložbe v NK Lendava 1903 so nekje v rangu investicije v hrvaškega prvoligaša NK Osijek, kjer je večinski lastnik kluba Lörinc Meszaros, eden najbogatejših Madžarov in tudi Orbanov prijatelj. Omenjeni naložbi pa sta precej manjši, kot so v romunske (transilvanske) in slovaške nogometne klube.

Po poročanju spletnega portala atlatszo.hu naj bi v tri slovaške klube madžarski investitorji vložili skoraj 19 milijonov evrov, največ v trenutno drugouvrščeni klub slovaške prve lige FC DAC iz Dunajske Strede. Kar 14 milijonov evrov pa naj bi znašal skupni vložek v srbskega drugoligaša iz vojvodinske Bačke Topole.

Vlada nesrečna zaradi prodaje Term Lendava
Naložba v lendavski nogometni klub sovpada tudi z nakupom lendavskih term, kar pa je znova madžarski trn v peti slovenski vladi oz. gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Družba Sava Turizem, ki je hčerinska družba Save, je namreč v strateških smernicah za obdobje 2018–2022 opredelila Terme Lendava in Terme Banovci kot destinaciji, ki sta primerni za prodajo.

Hotela ni mogoče dati na kolesa in ga odpeljati, prav tako ne tople vode. Zdajšnji lastnik hotela Terme Lendava je zamudil priložnost, ko ni vlagal v to območje, ko bi moral.

Lendavski župan o Termah Lendava

Za Terme Lendava, kot je bilo mogoče zaslediti v medijih, se je potegovalo sedem ponudnikov. Madžarski sklad, ki deluje pod okriljem madžarskega državnega holdinga MNV (madžarska različica slovenskega SDH-ja), pa je ponudil kar devet milijonov evrov, neuradno tri milijone več kot drugi najboljši ponudnik. Pri prodajnem svežnju Term Lendava so vključeni 120 hotelskih sob, pet hotelskih bazenov, apartmajsko naselje s 84 sobami, avtokamp in še nepozidano zemljišče. Prav to naj bi bilo pomembno tudi pri projektu gradnje lendavske nogometne akademije.

Previsok vložek?
V Lendavi so seveda zadovoljni z novim napovedanim vložkom v tamkajšnji turizem. Novi lendavski župan Janez Magyar (SDS), sicer lastnik manjše verige trgovin Hungaricum, katerih police so založene z madžarskimi proizvodi, je za TV Slovenija dejal, da novi lastnik ima "potencial narediti neko dodano vrednost, ki je za nas dobra, saj lahko zaposlujemo". "Hotela ni mogoče dati na kolesa in ga odpeljati, prav tako ne tople vode. Zdajšnji lastnik hotela Terme Lendava je zamudil priložnost, ko ni vlagal v to območje, ko bi moral,“ je dejal.

Terme Lendava Foto: Televizija Slovenija

Na drugi strani pa z morebitno prodajo Term Lendava niso zadovoljni na gospodarskem ministrstvu, saj je gospodarski minister Zdravko Počivalšek naložbi nenaklonjen. Kot je oznanil na TV Slovenija, je skeptičen do investitorja, ker je "sposoben dvakratno preplačati investicijo", hkrati pa kupec ni neki strateški investitor, saj se ukvarja s preprodajo električne energije. "Vlada projektu nasprotuje, ker ni v skladu s trajnostnim razvojem turizma," je dejal Počivalšek.

Orbanova vlada zelo naklonjena manjšinam
Orbanova vlada je v zadnjem obdobju izjemno naklonjena obema narodnima manjšinama – tako prekmurskim Madžarom kot porabskim Slovencem. Svojim državljanom, ki so po Trianonski pogodbi po prvi svetovni vojni ostali zunaj matice, namenjajo vsestransko, predvsem finančno pomoč. Kdor je želel, je lahko dobil tudi dvojno državljanstvo, ki je v poznejši fazi pomenilo tudi volilno pravico. Tako je logično, da so volivci zunaj matične države lojalni predvsem vladajočemu Fideszu. Onkraj meje je podobno – narodnostne ustanove porabskih Slovencev nimajo finančnih težav, Madžarska jim namenja denar tudi za razvojne projekte. "V zadnjih tridesetih letih, odkar spremljam zadeve, ni bilo nikoli toliko denarja za manjšine," pravi dopisnik TV Slovenija Bojan Peček.

Ali k temu prispeva tudi eden najvidnejših madžarskih politikov, vodja Orbanovega kabineta in član kabineta za nacionalno varnost, Antal Rogan, ki izhaja iz vrst slovenske manjšine v Porabju, iz obmejne občine Sakalovci (njegova sestra Valerija je tamkajšnja županja), je težko reči. Vsaj uradno namreč Rogan ne sodeluje pri delu slovenske državne samouprave in tudi nima uradnih stikov s predstavniki slovenskih ustanov na Madžarskem.
Madžarska manjšina v Sloveniji je sicer najmanj številna v državah, ki obkrožajo madžarsko. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti izreklo 6.243 ljudi, 7.713 ljudi pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. Zaradi tega slovenska madžarska manjšina dobiva precej manjše zneske iz Madžarske v primerjavi z Madžari v Romuniji, Srbiji, na Slovaškem ... Toda madžarska darila za svojo manjšino oz. vse, ki so hodili v dvojezične šole, niso nepomembna.

Narodnostno mešana območja v Sloveniji, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina:
Občina Hodoš, naselja Krplivnik/Kapornak in Hodoš/Hodos, Občina Moravske Toplice, naselja Čikečka vas/Csekefa, Motvarjevci/ Szentlászló, Pordašinci/Kisfalu, Prosenjakovci/Pártosfalva in Središče/Szerdahely;
Občina Šalovci, naselje Domanjševci/Domonkosfa;
Občina Lendava, naselja Banuta/Bánuta, Čentiba/Csente, Dolga vas/Hosszúfalu, Dolgovaške Gorice/ Hosszúfaluhegy, Dolina pri Lendavi/Völgyifalu, Dolnji Lakoš/Alsólakos, Gaberje/Gyertyános, Genterovci/Göntérháza, Gornji Lakoš/Felsőlakos, Kamovci/Kámaháza, Kapca/Kapca, Kot/Kót, Lendava/Lendva, Lendavske Gorice/Lendvahegy, Mostje/Hidvég, Petišovci/Petesháza, Pince/Pince, Pince Marof/Pince major, Radmožanci/Radamos in Trimlini/Hármasmalom;Občina Dobrovnik, naselji Dobrovnik/Dobronak in Žitkovci/Zsitkóc.

V času vladavine Viktorja Orbana je Madžarska postala zelo dejavna tudi pri vlaganjih v svoje manjšine. 4. junija prihodnje leto bo minilo sto let od podpisa Trianonske pogodbe, mirovnega sporazuma po 1. svetovni vojni z nekdanjo kraljevino Ogrsko. Madžarski je tedaj uspelo obdržati le 28 odstotkov ozemlja nekdanje Ogrske, zunaj meja Madžarske pa je ostalo približno 3,3 milijona narodnostno deklariranih Madžarov. Madžarska je za financiranje madžarske narodne skupnosti ob meji ustanovila tudi sklad za razvoj naložb in novih delovnih mest, katerega naloga je ohranjati navezanost manjšine na madžarski jezik in kulturo. Po poročanju medijev že nekaj let Madžarska objavlja razpis za nepovratna sredstva v znesku do 20.000 evrov za posameznika, pri čemer mora prosilec zagotoviti četrtino lastnega deleža in plačati DDV. Do razpisanih sredstev so bili upravičeni na dvojezičnem območju živeči in podjetja, pogoj pa je bilo znanje madžarskega jezika ali pripadnost manjšinskemu prebivalstvu, pri podjetjih pa 50-odstotno lastništvo ali zaposlovanje.

Politična zaveznika: Janez Janša in Viktor Orban. Foto: BoBo

Obdarovanje tujih političnih somišljenikov

Orbanova vlada in njeni podporniki pa niso naklonjeni le vlaganju v manjšine, temveč znajo finančno obdariti tudi politične somišljenike. V slovenskem primeru je to denimo stranka SDS. Navsezadnje je bil madžarski premier Orban eden izmed govornikov na lanski predvolilni konvenciji SDS-a. Madžari pa so vložili kar nekaj denarja v medije, ki so povezani z največjo opozicijsko stranko. Kot kaže razvid medijev, so največji delničarji televizije Nova24 TV tri madžarska podjetja, Modern Media Group, Ridikul Magazin in Ripost Media. Ripost založništvo pa je uradno večinski lastnik založbe Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija in časopis Škandal24 (51,84 odstotka), drugi največji lastnik pa je glede na razvid medijev SDS (44,16 odstotka). Po poročanju slovenskih medijev naj bi madžarski vlagatelji v omenjeni medijski hiši vložili že okoli 2,2 milijona evrov. Vsi vlagatelji pa naj bi spadali v kroge, ki so blizu madžarskemu premierju oz. podpirajo njegovo politiko.

MGRT: Novih madžarskih pobud za investicije ne zaznavamo
Na vprašanje, ali se v bližnji prihodnosti obeta še kakšna madžarska investicija, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo odgovarjajo, da razen medijsko že izpostavljenih napovedanih investicij drugih zasebnih pobud ne zaznavajo. "Navadno je namreč praksa, da resni investitorji zahtevajo podpis sporazuma o nerazkritju podatkov (NDA), lahko pa vam povem, da tega nimamo podpisanega z nobenim morebitnim madžarskim investitorjem. Kot smo že večkrat poudarili, razlik med investitorji ne delamo, ti pa seveda morajo spoštovati našo zakonodajo. Poudarjamo pa, da moramo pri prodaji državnega premoženja skrbeti za to, da to premoženje prodamo v korist države in pa podjetja samega, ko gre seveda za podjetje – ne pa v korist kupca. Pri tem opozarjamo na strategiji, ki sta v tem kontekstu izjemno pomembni in se pričakuje, da ju spoštujejo vsi, ki upravljajo državno premoženje – to sta Strategija upravljanja kapitalskih naložb RS in Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–21," so še sporočili z ministrstva.