Država mora skladno z že drugič spremenjenimi zavezami, ki jih je dala Evropski komisiji v zameno za sanacijo NLB ob koncu 2013, letos prodati vsaj 50 odstotkov in delnico največje banke v državi Foto: BoBo
Država mora skladno z že drugič spremenjenimi zavezami, ki jih je dala Evropski komisiji v zameno za sanacijo NLB ob koncu 2013, letos prodati vsaj 50 odstotkov in delnico največje banke v državi Foto: BoBo

na voljo tudi malim vlagateljem. Vpis se bo začel ob 9. uri, zaključen pa bo 7. novembra ob 13. uri. Za vpis delnic je NLB opremil 10 poslovalnic po državi. NLB je sicer v petek objavil prospekt za IPO, v katerem je cenovni razpon za delnico določen med 51,5 in 66 evri.

Z objavo prospekta se je tako v drugem poskusu vendarle uradno začela prodaja delnic 100-odstotno državne največje slovenske banke po metodi IPO. Po tistem, ko bo 7. novembra poteklo obdobje za izkaz interesa za nakup delnic NLB-ja s strani fizičnih oseb, bo zadnji dan knjiga naročil odprta za institucionalne vlagatelje. Dan zatem bo znana končna cena za delnico, na katero bodo vplivale razmere na trenutno zelo negotovem trgu in s tem povezano povpraševanje vlagateljev.

Država, ki prodaja najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico, bo malim vlagateljem ponudila 10 odstotkov delnic, preostanek pa institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo na koncu delnice prerazporedil iz ene v drugo tranšo, odvisno od količine vpisov v posamezni tranši.

Cena nižja od knjigovodske
Potrjeni cenovni razpon predstavlja od 68 do 88 odstotkov knjigovodske vrednosti NLB-ja, ki je sredi leta dosegla 75,40 evra, saj razmere na trgu v tem času niso najboljše. Tako ni najbolj ugoden za prodajalca, torej državo. Ob upoštevanju osnovnega kapitala NLB-ja razpon ponudbene cene banko vrednoti na 1,03 do 1,32 milijarde evrov. Je pa NLB do 2023 napovedal približno 12-odstotni donos na kapital in izplačilo dividend v vrednosti okoli 70 odstotkov dobička NLB Skupine. To bi ob teh cenah delnic omogočilo več kot 10-odstotni dividendni donos.

Po neuradnih informacijah naj bi interes med slovenskimi institucionalnimi vlagatelji obstajal, so pa ti regulatorno omejeni pri tem, koliko delnic ene same družbe lahko kupijo. Prav tako bi lahko interes izkazali institucionalni vlagatelji iz regije, npr. hrvaški pokojninski skladi. Vprašanje pa je, kakšen bo interes malih slovenskih vlagateljev. Čeprav so danes razmere v gospodarstvu in finančnem sistemu bistveno drugačne kot pred krizo, je namreč še vedno živa negativna izkušnja z IPO-jem Nove KBM. Prav tako je časa za vpis delnic razmeroma malo, vpis delnic pa bo potekal le na desetih poslovalnicah po državi.

Država mora izpolniti zaveze
Država mora skladno z že drugič spremenjenimi zavezami, ki jih je dala Evropski komisiji v zameno za sanacijo NLB-ja ob koncu 2013, letos prodati vsaj 50 odstotkov in delnico največje banke v državi, preostanek pa do konca prihodnjega leta. Po prvotnih zavezah bi morala banko sicer prodati do konca leta 2017.

NLB začela s prodajo delnic malim in večjim vlagateljem
NLB začela s prodajo delnic malim in večjim vlagateljem