Država si za ohranitev nemotenega obratovanja mariborskega letališča prizadeva tudi zato, da bi se izognila scenariju z vračanjem okoli 10,5 milijona evrov prejetih evropskih sredstev. Ta je Slovenija pred leti prejela za obnovo starega potniškega terminala na letališču. V skladu z zavezami bi se vračanju sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021. Foto: BoBo/Miloš Vujinović

V sredo se je namreč iztekel odpovedni rok za najemno pogodbo z dosedanjim upravljavcem, družbo Aerodrom Maribor. Do pridobitve obratovalnega dovoljenja bo letališče zaprto.

Družba za upravljanje investicij (DRI), državno inženirsko podjetje, je že izpeljala vse formalne postopke, ki so pogoj za prevzem upravljanja letališča. Spremenili so akt o ustanovitvi in sklenili pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo. A za prenos upravljanja na DRI manjka še pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda agencija za civilno letalstvo, ki bo predvidoma začela opravljati fizični pregled na letališču.

Do pridobitve obratovalnega dovoljenja letališče ne bo obratovalo. V DRI-ju so zapisali, da čas trajanja pregleda težko predvidijo, ocenjujejo pa, da bo letališče danes zagotovo zaprto ves dan. Ker bo DRI prevzel tudi 24 dosedanjih zaposlenih, bodo na letališču sicer delo tudi v prihodnje opravljali isti ljudje z istimi licencami na isti infrastrukturi in z istimi priročniki, tako da se bo dejansko zamenjala le pogodba o upravljanju.

Ko bodo obratovalno dovoljenje enkrat dobili, bodo v DRI-ju skladno s pogodbo z infrastrukturnim ministrstvom primarno zagotavljali pogoje za obratovanje letališča in predvidoma ohranjali obstoječo raven dejavnosti. Ministrstvo bo DRI za zagotavljanje obratovanja letališča do konca leta 2020 plačalo nekaj več kot 1,5 milijona evrov.
Rešitev z DRI-jem je sicer le začasna. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo na ministrstvu za infrastrukturo zato začeli iskati trajne rešitve za razvoj letališča.

Po poročanju Dela iz preteklega tedna naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni.

Reševalci imajo dostop do helikopterja

Letalski center Maribor, ki skrbi za letalsko obrambo pred točo v severovzhodni Sloveniji, je zaradi zaprtja mariborskega letališča začasno preselil svojo posadko na letališče v Cerkvenjaku. Po drugi strani se helikopterska nujna medicinska pomoč še vedno izvaja z Letališča Edvarda Rusjana Maribor.

Kot je povedal vodja projekta protitočne obrambe pri Letalskem centru Maribor Darko Kralj, upajo, da je selitev protitočne obrambe v Cerkvenjak res le začasna, saj imajo zaradi tega nekaj dodatnih logističnih težav in stroškov. Kljub temu naj bi bila obramba pred točo v tem delu države zagotovljena. "Potrudili se bomo, da bomo ljudi ubranili pred točo, kolikor je to v naši moči," je dejal.

Letalska obramba pred točo pokriva vseh 27 pomurskih in vseh 41 podravskih občin ter občini Slovenske Konjice in Zreče iz savinjske ter občino Podvelka iz koroške regije, skupaj 71 občin in 3.776 kvadratnih kilometrov površin.

Letalski center Maribor, ki na mariborskem letališču deluje že 90 let in velja za največji letalski center v Sloveniji, med drugim izvaja tudi šolanje pilotov in servis zračnih plovil, ki sta zaradi zaprtja mariborskega letališča prav tako začasno ustavljena ali preseljena na druge lokacije.

Na drugi strani pa ima ekipa nujne medicinske pomoči še vedno dostop do helikopterja na mariborskem letališču, je potrdil vodja mariborskega centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Štefan Mally iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Kot je dejal, za gorivo skrbi Logistika Slovenske vojske.

Začasno zaprto mariborsko letališče