Profesor Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani je bil gost v Odmevih. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Profesor Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani je bil gost v Odmevih. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Napovedi Mednarodnega denarnega sklada so pravzaprav bolj optimistične, kot smo pričakovali. Na čem temelji ta optimizem?
To so le povprečne številke in tukaj številke v eno ali drugo smer vlečejo velike države. Položaj v Ameriki in na Kitajskem je boljši, kot je bilo predvideno pred pol leta. Medtem ko so razmere v Evropi slabše – in od tod te razlike. Gledano na svet kot celoto, so številke boljše kot pred pol leta, a tu je ogromno razlik med deli sveta.

Hkrati IMF opozarja, da je neznank zelo veliko, ključna pa je epidemija …
Neznank je cela vrsta. Ena je gotovo epidemija, vidimo, da se po različnih celinah različno spopadamo z njo. Kitajci so se je lotili zelo radikalno in so že lani preživeli, kar se tiče gospodarske rasti, dokaj normalno, letos to nadaljujejo. Američani so imeli lani zelo velike težave, zdaj pa cepljenje poteka v redu. V Evropi pa vidimo, da stvar poteka z veliko težavami, počasneje, kot je predvideno, in jasno vsak mesec zamude pri številkah pomeni manjšo gospodarsko rast.

"Slovenija ima priložnost za preboj med najuspešnejše, to ni več zgolj želja"

Poudarek je tudi na neenakosti, na vprašanju neenakosti med državami in znotraj držav. Zakaj je to tako pomembno?
Točno, na eni strani se velike razlike med državami ustvarjajo na osnovi štirih stvari. Prva je, kako se lotevamo epidemije, govorim o cepljenju, druga stvar je, kakšen je potencial držav, da fiskalno odgovarjajo, bolj ali manj uspešno, jasno je, da dežele v razvoju manj, ker nimajo potenciala za to. Tretja stvar je vezana na to, kaj se dogaja s strukturo gospodarstva, države, ki so bolj vezane na storitve, so bolj prizadete, medtem ko države, ki so bolj vezane na industrijsko proizvodnjo, relativno bolje funkcionirajo. Na četrto stvar pa posamezna država težko vpliva, zlasti majhna, in to so cene surovin. Kombinacija teh štirih stvari determinira, kje država je, in med državami se razlike večajo. Mislim, da se bo zmanjševanje revščine, pri katerem smo bili v zadnjih letih uspešni, ustavilo. Če izvzamemo Kitajsko, se bodo razlike povečevale, revščina se bo povečevala, glede nekaterih stvari gremo 20 let nazaj. Drugo vprašanje pa so razlike znotraj držav, ki se povečujejo …

Bolj bogati so še bolj bogati oz. tisti, ki so v panogah, ki so napredovale …
Razlike so tako po strukturi zaposlenih, na najslabšem so tisti, ki so bili v oblikah nerednih zaposlitev, mladi, ženske bolj kot moški. Spet je odvisno od potenciala držav, kako bodo lahko prišle nazaj. Bolje bodo prišle skozi države, ki lahko skozi fiskalne in druge instrumente več vlagajo v prekvalifikacijo ljudi. Kriza bo imela zelo dolgoročne vplive, za zdaj, kot kaže, zelo negativne v smislu večanja razlik.

Evropa, kot sva omenila, ima velike težave, novi val epidemije, cepljenje poteka prepočasi. Kaj to pomeni za gospodarstvo?
V številkah se to odraža v tem smislu, da so napovedi gospodarske rasti nižje, kot so bile morda še pred pol leta. Podoben položaj je tudi v Sloveniji. Če primerjamo številke IMF-ja za Slovenijo za letošnje leto, so nižje od tega, kar sta pred enim mesecem napovedovala Umar in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Kakor koli, to ne pomeni, da so bile tiste napovedi napačne, položaj se je spremenil. Danes biti v položaju delanja napovedi je izredno nehvaležno, ker se stvari tako hitro spreminjajo, da je mesečno drugače.

Kaj bi bilo v tem trenutku ključno za Evropo in Slovenijo? Pospešiti cepljenje?
Tudi na IMF-u je bilo zelo jasno rečeno, da je cepljenje ključna ekonomska politika. Če bo to šlo bolje ali slabše, to determinira, kam bodo šle stvari. Tako da, cepljenje je treba pospešiti, vemo, da imamo težave v Evropi še s specifičnimi stvarmi, z AstraZeneco, to bo gotovo imelo negativne vplive. Druga stvar, ki je očitna, je, da bomo morali nadaljevati s fiskalnimi instrumenti, morda ne tako bogatimi kot prejšnje leto, ker enostavno ni potrebno. Predvsem bodo morali biti bolje ciljani, bolj specifični. Tretja stvar, treba bi se bilo bolj zares lotiti na srednji rok, na mizi imamo dokumente, vezane na to, nacionalni program (Nacionalni program za okrevanje, op. n.). Žal tisto, kar sem videl marca, ko je prišlo ven, to ni v redu. Morali bi bistveno več sredstev nameniti na eni strani za zdravstvo, po drugi strani pa za zeleni preboj in digitalne stvari. In potem reševati infrastrukturne projekte v večji meri skozi kohezijski paket, ki ga imamo ravno tako na razpolago, a bo o njem govor malo pozneje.

Mrak o svetovnem gospodarskem okrevanju