Vlada je sprejela program stabilnosti, v katerem načrtuje zniževanje primanjkljaja v državni malhi pod tri odstotke BDP-ja. Foto: Shutterstock
Vlada je sprejela program stabilnosti, v katerem načrtuje zniževanje primanjkljaja v državni malhi pod tri odstotke BDP-ja. Foto: Shutterstock

Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta ključna dokumenta t. i. evropskega semestra, v katerih vsaka država članica predstavi usmeritve svoje ekonomske politike ter prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije.

Nacionalni reformni program 2023 je vlada sprejela že 13. aprila. Vanj je med drugim vključila reforme na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov. Zdaj so sprejeli še program stabilnosti. V njem je zapisano, da vlada načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod maastrichtsko mejno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 ter nato njegovo nadaljnje zniževanje v prihodnjih letih.

Letos primanjkljaj pri 4,1 odstotka BDP-ja

Sorodna novica Ministrstvo za finance: Vlada ne napoveduje dviga DDV-ja

Letos naj bi se primanjkljaj sektorja država oblikoval v višini 4,1 odstotka BDP-ja. Leta 2024 naj bi se nato znižal na 2,8 odstotka BDP-ja, v letih 2025 in 2026 pa bo zadosten fiskalni napor omogočal nadaljnje zniževanje na 2,2 in 1,3 odstotka BDP-ja, so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva.

Javnofinančne projekcije poleg tega predvidevajo postopno zniževanje konsolidiranega dolga države na 63,5 odstotka v letu 2026.

Spomnili so, da bodo za fiskalno politiko prihodnje leto znova veljala fiskalna pravila, saj po skoraj štirih letih ne bodo več veljale izjemne okoliščine, ki so med epidemijo covida-19 omogočale odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov.

Skladno z zahtevami Evropske komisije so na ministrstvu v program stabilnosti vključili tudi analizo občutljivosti salda sektorja država, ki preučuje vpliv sprememb različnih ekonomskih dejavnikov, na primer inflacije, zaposlenosti ali davčnih stopenj, na saldo sektorja država. A kot so poudarili, je to zgolj ekonometrično vrednotenje različnih ukrepov in to niso napovedi prihodnjih odločitev vlade. V okviru omenjenega dokumenta tako vlada ne napoveduje dviga stopenj davka na dodano vrednost, so zatrdili.