"Analizirali bomo, kaj ljudje počnejo v času zagotovljene gmotne varnosti," je za Deutsche Welle pojasnil vodja projekta Jürgen Schupp z Nemškega inštituta za ekonomske raziskave.
Raziskovalce v projektu z geslom "Želimo izvedeti" bo zanimalo, kako bo temeljni dohodek vplival na delo in varčevanje posameznikov. Predvsem jih zanima, ali bodo pustili svojo službo oz. delali manj ter ali bodo denar porabljali ali ga bodo raje shranjevali.
Zanimanje za sodelovanje v projektu je ogromno. V tednu dni je interes za projekt izkazalo 1,5 milijona ljudi. Izbrali bodo 1500 posameznikov, ki bodo tri leta prejemali po 1200 evrov neto na mesec, v tem času pa bodo morali izpolniti sedem spletnih vprašalnikov.
Vsak posameznik bo skupno prejel 43.200 evrov neobdavčenega denarja. Skupna vrednost projekta tako znese okoli 5,2 milijona evrov, sredstva pa so zbrali z donacijami.
Pobudnica projekta je organizacija Moj temeljni dohodek iz Berlina, pri kateri so prepričani, da so ljudje bolj ustvarjalni in srečni ter se počutijo svobodnejše, če jim ni treba živeti pod pritiskom zaslužka za zadovoljevanje osnovnih potreb. Predpostavko bodo med drugim analizirali tudi z vzorci las posameznikov, s katerimi bodo merili raven stresa.
Kaj počnejo ljudje, ko jim ni treba početi nič?
V Nemčiji in drugje že več let poteka obsežna razprava o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), v središču katere je vprašanje, kaj ljudje počnejo, ko jim ni treba početi nič.
Razpravo zaznamujejo predvsem ideološke razlike. Nasprotniki trdijo, da je to ideja "levousmerjenih sanjačev, ki želijo lenariti na račun celotne skupnosti", medtem ko podporniki temeljni dohodek vidijo kot "orodje za rešitev težav sedanjosti in prihodnosti", povzema Deutsche Welle.
Izobraževanje, oskrba starejših in sosedska pomoč bi po mnenju zagovornikov pridobili višji socialni status, sočasno pa bi razvili ekonomske modele za prihodnost, ko bo zaradi avtomatizacije in digitalizacije dela na voljo manj delovnih mest.
Raziskovalci priznavajo, da njihov projekt ne more odgovoriti na vprašanja o razvoju cen potrošnje in o tem, za koliko bi se morali povečati davki za univerzalno financiranje temeljnega dohodka.
Vodilne stranke v nemški politiki projektu niso naklonjene. Nemški minister za delo Hubert Heil in minister za finance Olaf Scholz sta nedavno nakazala, da ideje UTD-ja ne podpirata.
Finski poskus: večji občutek varnosti ob nič večji zaposlenosti
V preteklosti je bilo že več poskusov, da bi ugotovili učinke univerzalnega temeljnega dohodka. Finska vlada je med letoma 2017 in 2018 testirala vpliv UTD-ja na 2000 nezaposlenih, ki so jim namenili 560 evrov mesečno. Izkazalo se je, da temeljni dohodek ni bistveno spodbudil iskanja zaposlitve pri prejemnikih v primerjavi s kontrolno skupino 173.000 ljudi, so pa prejemniki navajali, da občutijo manj stresa in večji občutek varnosti.
Na Finskem so poskus večinoma označili za spodletel. Samostojni novinar Tuomas Muraja je v svoji knjigi Poskusni zajčki temeljnega dohodka (pisanje mu je omogočil prav prejemek) objavil več uspešnih zgodb, na primer zgodbo neke Finke, ki je lahko odprla kavarno, in študenta, ki se je lahko zaposlil na več slabo plačanih delovnih mestih, kjer je nabiral izkušnje.
12-letni projekt v Keniji
V Keniji medtem od leta 2017 poteka projekt o univerzalnem temeljnem dohodku organizacije GiveDirectly. V več vaseh univerzalni temeljni dohodek namenjajo okoli 6000 ljudem, navaja Vox.
Univerzalni temeljni dohodek so testirali tudi v Kanadi. Na Aljaski pa državni investicijski sklad iz prihodkov od črpanja nafte enkrat letno vsem prebivalcem dodeli dividende v vrednosti od 800 do 2000 dolarjev, odvisno od tržne vrednosti nafte.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje