Med epidemijo novega koronavirusa, ko so ukrepi ustavili delovanje večjega dela turističnega in gostinskega sektorja, so si mnogi delavci delo poiskali v drugih panogah. Foto: Pixabay
Med epidemijo novega koronavirusa, ko so ukrepi ustavili delovanje večjega dela turističnega in gostinskega sektorja, so si mnogi delavci delo poiskali v drugih panogah. Foto: Pixabay

Maja je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih nekaj manj kot 56 tisoč brezposelnih. Soočamo se z ničelno brezposelnostjo, kar pomeni, da je na zavodu le še nekaj odstotkov zaposljivih oseb, pravi Laura Smrekar iz Competa. "Že dobro leto se trgu dela pri nas soočamo s pravo bitko za kadri," je dejala za Radio Slovenija.

Kadrovska suša je še posebej izrazita v gostinskem in turističnem sektorju. Med epidemijo se je marsikateri na delo čakajoči natakar ali kuhar odločil za zaposlitev v drugi panogi. Uradno primanjkuje okoli 6 tisoč ljudi, sindikati menijo, da jih manjka še enkrat toliko. "Trenutno stanje je ponekod že dobesedno alarmantno. V bistvu en delavec dela že za dva ali celo več. In vse to vodi v utrujenost, izgorelost in ne nazadnje tudi v bolniški stalež," opozarja sekretarka sindikata delavcev gostinstva in turizma Breda Črnčec.

Sorodna novica OZS bo prihodnja štiri leta vodil gostinec Blaž Cvar

In rešitve? Sogovornici sta si enotni – večja konkurenčnost na področju plač in boljše delovne razmere. "Dejstvo je, da nam mladi odhajajo zato, ker je konec koncev tudi neto izkupiček plač marsikje v tujini boljši kot v Sloveniji, torej nismo dovolj konkurenčni," ugotavlja Laura Smrekar.
"Menimo, da bo najprej treba poskrbeti za izboljšanje delovnih razmer, predvsem delovni čas, in pa noveliranje zdaj nevzdržnega plačnega sistema," pa je poudarila predstavnica sindikata gostinstva in turizma.

Rešitve so tudi na področju privabljanja tuje delovne sile – tako strokovne kot nizko kvalificirane, pa tudi spodbujanje zaposljivosti starejših.