Delnice banke SVB so v četrtek strmoglavile, potem ko je banka zvečer objavila, da je pri prodaji vrednostnih papirjev za zbiranje sredstev izgubila 1,8 milijarde dolarjev, kar je pripisala naglemu zviševanju obrestnih mer. Zaradi težav banke so njeni uporabniki ta teden začeli množično dvigovati svoja sredstva, kar je še pospešilo njen konec.

SVB je bila konec lanskega leta 16. največja ameriška banka s približno 209 milijardami dolarjev premoženja.

Kot so sporočili regulatorji, so se za zaprtje banke odločili, da bi zaščitili vlagatelje, potem ko je banka pristala v neustrezni likvidnosti in postala plačilno nesposobna.

Ameriška Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC), ki običajno ščiti depozite do 250.000 dolarjev, je sporočila, da je prevzela nadzor nad približno 175 milijardami dolarjev depozitov v banki, poroča BBC.

Bančne poslovalnice se bodo ponovno odprle, stranke z zavarovanimi vlogami pa bodo imele dostop do sredstev "najpozneje v ponedeljek zjutraj", so še sporočili in dodali, da bo denar, zbran s prodajo premoženja banke, namenjen nezavarovanim vlagateljem.

Pretres na svetovnih trgih

Propad banke SVB je že povzročil preplah na svetovnih finančnih trgih, kjer se je pojavila bojazen, da bi lahko zaradi podobnih težav sledil propad še druge banke. Ta teden so tako ameriške banke na borzah izgubile več kot sto milijard vrednosti, evropske banke pa še 50 milijard.

Ameriška finančna ministrica Janet Yallen je v petek sporočila, da pozorno spremlja razvoj dogodkov v SVB-ju, pozneje pa se je srečala tudi z najvišjimi predstavniki bančnih regulatorjev in izrazila polno zaupanje, da bodo v odzivu sprejeli ustrezne ukrepe. Ob tem je zatrdila, da bančni sistem ostaja še naprej odporen.

Propad banke SVB je največji padec ameriške banke po propadu družbe Washington Mutual leta 2008, ki je sprožil svetovno finančno krizo, kar je za več let ohromilo svetovno gospodarstvo. Zaradi takratne finančne krize v ZDA in drugje po svetu so sprejeli strožja pravila delovanje bančnega sektorja.