Kot poročajo agencije, sta na ruski strani dogovor, ki vključuje tudi namestitev opazovalcev, podpisala namestnik ruskega premierja Vladimirja Putina Igor Sečin in prvi mož Gazproma Aleksej Miller, na strani EU-ja pa češki minister za industrijo in trgovino Martin Riman. "Podpišimo in potem gremo nemudoma v Kijev, da isto vprašamo še ukrajinsko stran, tako bomo končali krizo," je bil odločen češki premier.

Po ruskih trditvah je namreč Ukrajina zaprla pipe na vseh štirih tranzitnih plinovodih, kar je onemogočilo preskrbo ostale Evrope s plinom, medtem ko je iz Ukrajine slišati očitke, da je Rusija brez opozorila prekinila pošiljke plina prek njenega ozemlja.

Kako bo potekalo delo opazovalcev?
V petek sta se Rusija in Ukrajina že ustno dogovorili, da bosta opazovalcem, Rusija ukrajinskim, Ukrajina ruskim, in mednarodnim, dovolili dostop do objektov za tranzit plina, da bi ti preverjali pretok plina. "Upamo, da boste prepričali ukrajinsko stran, naj podpiše sporazum," je Topolanku ob sprejemu dejal Putin. Topolanek je pojasnil, da tudi napeti odnosi med ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom in premierko Julijo Timošenko vplivajo na reševanje spora, a hkrati zatrdil, da je to težavo odpravil. "Uspelo nam je premostiti prepad med Juščenkom in Timošenkovo," je dejal Topolanek, na kar je Putin odvrnil: "Uspelo vam je nemogoče."

Najbolj prizadete države jugovzhodne Evrope
Prekinjena dobava plina v številnih državah še naprej povzroča velike težave, ki se jih oblasti trudijo rešiti na različne načine. Prekinjena dobava plina je najbolj prizadela države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo izključno iz Rusije, s prekinitvijo oz. močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina pa so se soočile tudi članice EU-ja: Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in tudi Francija. Ukrajina je sicer danes sporočila, da bo Bolgariji in Moldaviji z današnjim dnem dobavljala plin iz lastnih rezerv.

Hrvaški Plinacro ustavil dobavo večini odjemalcev
Hrvaški distributer plina Plinacro je ob 8. uri zjutraj ustavil dobavo plina vsem odjemalcem, razen t. i. zaščitenim porabnikom, med katere spadajo gospodinjstva, bolnišnice, šole, vrtci in druge ustanove javnega značaja. Za ukrep so se odločili zaradi izjemno nizkih temperatur v zadnjih dneh, ki so povzročile izrazito povečanje porabe plina in tako vplivale na tehnično ravnotežje sistema distribucije plina. Samo v Zagrebu se je poraba povečala za 10 odstotkov. Vlada ja državljane znova pozvala, naj racionalno izkoristijo vse razpoložljive energetske vire. Hrvaška sicer približno 60 odstotkov potreb zadovoljuje iz lastnih virov, medtem ko 40 odstotkov uvaža iz Rusije.

Živalski vrt v Sofiji v Bolgariji se je znašel po svoje: številne živali, predvsem iz tropskih krajev, ostre zime ne bi preživele, zato so zanje namestili posebne grelce.

Čedalje glasnejše debate o drugačnih virih energije
Zaradi ukrajinsko-ruskega spora o plinu so tudi v Nemčiji vse glasnejše razprave o drugačnih virih energije. Predsednik uprave enega največjih proizvajalcev energije v Evropi, RWE Power, Johannes Lambertz je izrazil prepričanje, da države ne bi smele biti preveč odvisne od zemeljskega plina. Poleg plina in obnovljivih virov energije je po njegovem mnenju pomembna tudi uporaba premoga in jedrske energije. Z uporabo slednjih dveh je Nemčija lani proizvedla 67 odstotkov energije.

K. T.