Osebnega dopolnilnega dela je iz leta v leto manj. Foto: Pixabay
Osebnega dopolnilnega dela je iz leta v leto manj. Foto: Pixabay

Lani je bilo izdanih 14.669 vrednotnic, kar je 2,1 odstotka manj kot v 2021 in 34 odstotkov manj kot v 2017.

Vrednotnice je uvedel prenovljeni zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, sprejet v 2014. Pred uveljavitvijo novega sistema je bilo priglašenih okoli 9000 izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, tedanja ministrica za delo Anja Kopač pa je napovedovala, da bi lahko nova ureditev to število podvojila na 18.000.

Njen cilj se je več kot izpolnil. V letu 2017 je bilo kupljenih kar 22.237 vrednotnic, nato pa je začelo to število upadati. Leta 2018 je bilo, denimo, izdanih 21.492 vrednotnic, leta 2019 20.733, leta 2020 15.730, leta 2021 14.990, lani pa torej 14.669, kar je še vedno več kot pred novo ureditvijo.

Vrednotnic manj, prihodkov več

Na ministrstvu za delo so ob upadu izdanih vrednotnic za STA opozorili, da je povpraševanje strank po informacijah o pogojih opravljanja tega dela stalno, "ob čemer je treba poudariti to, da je to delo omejeno po vsebini del in v višini prihodkov", so navedli. Dodali so še, da so se prihodki izvajalcev osebnega dopolnilnega dela lani glede na predhodno leto povečali za 11,30 odstotka.

Izvajalci osebnega dopolnilnega dela so do 23. januarja za lani prijavili za 2,17 milijona evrov prihodkov, kar je 11,30 odstotka več kot leta 2021, so ob tem za STA pojasnili na Finančni upravi RS (Furs). Že leta 2021 je bila rast prihodkov glede na predhodno leto 10,80-odstotna, kažejo njihovi podatki.

Vrednotnice so bile s prenovljenim zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno vzpostavljene z namenom spodbujati zakonito opravljanje del, ki se najpogosteje opravljajo na črno. Kdor hoče opravljati ta dela, se mora prijaviti na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki vodi seznam izvajalcev. Na njem je bilo v torek dopoldne vpisanih 7139 oseb.

Vrednotnica zagotavlja zakonito naročilo in izvedbo

Izvajalec mora nato kupiti vrednotnico, s katero se zagotavlja zakonito naročilo in izvedbo dela, vrednotnica pa mu prinaša pravice iz naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja (ena vrednotnica pomeni en dan pokojninske dobe). Vrednotnica se je z aprilom podražila z 11,47 na 11,79 evra; višina prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 9,17 evra, za zdravstveno zavarovanje pa 2,62 evra.

Pod osebna dopolnilna dela štejejo pomoč v gospodinjstvu, pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, pomoč pri kmetijskih delih, varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego. Na novo so bili na seznam vključeni inštrukcije, prevajanje, lektoriranje, izvajanje umetniških vsebin ob zasebnih dogodkih ter pomoč pri oskrbi hišnih živali.

Prav tako so osebno dopolnilno delo izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

SDS predlagal ukinitev vrednotnic

Mnenja glede vrednotnic so bila vseskozi deljena. Poslanska skupina SDS je spomladi 2016 pripravila celo predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, s katerim je predlagala ukinitev vrednotnic, a mu je DZ odrekel podporo. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je bil nazadnje noveliran leta 2019, v NSi-ju, iz katere je izhajal tedanji minister za delo Janez Cigler Kralj, pa so takrat ocenjevali, da vrednotnice zaradi zapletenih birokratskih postopkov niso zares zaživele.

Furs je sicer na področju dela in zaposlovanja na črno leta 2021, za katerega so na voljo zadnji podatki, izvedel 11.995 nadzorov, kar je 29,7 odstotka več kot v predhodnem letu, pri tem pa izrekel za 4,9 milijona evrov glob (leta 2020 za 3,1 milijona evrov). Delo in zaposlovanje na črno pa nadzorujejo tudi drugi organi, med njimi Inšpektorat RS za delo.

Na ministrstvu za delo so za STA poudarili, da je opozarjanje na posledice dela in zaposlovanja na črno njihova stalna naloga. Prav tako ves čas delajo na informiranju o nujnosti "uporabe ustreznih pravnih oblik za zakonito opravljanje dela, kamor sodi med drugim tudi osebno dopolnilno delo".