Delež davkov in prispevkov v plači, v breme tako delodajalca kot delavca, je lani v članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za posameznika s povprečno plačo, ki nima otrok, v povprečju znašal 34,9 odstotka. To je 0,05 odstotne točke več kot leto prej.

Zvišal se je v 20 od 38 držav članic OECD-ja, znižal v 15 in ostal nespremenjen v treh. To je bilo tretje leto zapored, v katerem se je povprečno davčno breme za to vrsto gospodinjstev povečalo, potem ko se je med pandemijo covida-19 v letih 2020 in 2021 znižalo, je v letošnjem poročilu o obdavčitvi plač zapisal OECD.

Najvišjo rast davčnega bremena je OECD opazil v Italiji (1,61 odstotne točke), kjer se je povprečna plača leta 2024 dvignila nad prag, do katerega velja znižana stopnja prispevkov za socialno varnost.

Višja kot za eno odstotno točko je bila ta rast le še v Sloveniji (1,44 odstotne točke), in sicer zaradi uvedbe pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih, je navedel OECD.

Najbolj pa se je davčno breme za samskega delavca s povprečno plačo lani zmanjšalo na Finskem, v Združenem kraljestvu in na Portugalskem (za 1,57 do 1,75 odstotne točke).

Najvišje je bilo davčno breme za samske zaposlene lani v Belgiji (52,6 odstotka), Nemčiji (47,9 odstotka), Franciji (47,2 odstotka), Italiji (47,1 odstotka) in Avstriji (47,0 odstotka). Takoj za prvo peterico se je uvrstila Slovenija, kjer je lani davčno breme znašalo 44,6 odstotka.

Večje davčno breme tudi za družine

Za pare z otroki je davčno breme običajno manjše kot za samske brez otrok. Za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima je tako lani v povprečju znašalo 29,5 odstotka. To je 0,01 odstotne točke več kot leto prej. V Sloveniji se je povečalo precej bolj, in sicer za 1,96 odstotne točke, na 37,8 odstotka.

Pri družinah z dvema otrokoma, a zgolj enim zaposlenim, se je delež davkov in prispevkov v plači lani v OECD-ju zmanjšal za 0,11 odstotne točke, na 25,7 odstotka. Z 32,2-odstotnim deležem se je Slovenija tudi za ta tip gospodinjstev uvrstila nad povprečje OECD-ja, ki za vsako državo pridobi podatek o povprečni bruto plači na podlagi metodologije nacionalnega statističnega urada posamezne članice.

V Sloveniji je bruto plača po metodologiji, ki jo uporablja državni statistični urad, opredeljena kot plača, izplačana zaposlenim za delo v polnem delovnem času ali delovnem času, krajšem od polnega delovnega časa, in za nadure, vključuje pa tudi nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca (nadomestila za letni dopust, za izredni plačani dopust, za državne praznike in dela proste dni, za bolniške odsotnosti do 30 dni ipd.). Bruto plača vsebuje tudi prejemke za preteklo delo in stimulativne dodatke, sestavljena je iz rednih izplačil, zaostalih izplačil in izrednih izplačil.

Med prejemki iz dela, ki jih ta definicija ne upošteva, pa so npr. izplačilo regresa za letni dopust, povračila stroškov za prevoz na delo in z dela ter nadomestilo za prehrano. Ti prejemki v Sloveniji igrajo razmeroma pomembno vlogo, njihova davčna obravnava pa je ugodnejša.