Foto: TV Slovenija/Posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija/Posnetek zaslona

Država mora imeti razvojni načrt elektroenergetskega sistema za naslednjih 30 let, ki mora biti finančno utemeljen, treba ga je recenzirati in ustrezno predstaviti javnosti, je na posvetu, ki sta ga pripravili Elektrotehniška zveza Slovenije in Energetska zbornica Slovenije (EZS), dejal profesor na ljubljanski elektrotehniški fakulteti in predsednik odbora za energetiko pri elektrotehniški zvezi Ferdinand Gubina.

Sogovorniki na okrogli mizi v okviru posveta so med drugim poudarili, da bodo potrebne velike naložbe tako v proizvodne vire kot v omrežje, da bo zagotovljena ustrezna oskrba ob predvidoma povečani rabi elektrike ob opuščanju fosilnih goriv.

Naložbe se bodo odrazile v visokih cenah

Uroš Blažica iz Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije in sekcije Eurelectric pri EZS-ju je opozoril, da zeleni prehod "ne bo poceni". Naložbe v proizvodnjo in omrežje se bodo namreč odrazile v razmeroma visokih cenah, je argumentiral.

Po njegovem mnenju bo treba ukrepati tako za bolj racionalen odjem elektrike, pri tem bi bil lahko dejavnik spodbude tudi novi sistem obračunavanja omrežnine kot za krepitev omrežja in proizvodnje.

Glede gradnje se je treba odločiti zdaj

Generalni direktor HSE-ja Tomaž Štokelj je dejal, da je pri vprašanju, koliko naj bo država samozadostna pri oskrbi z elektriko, ključno, ali lahko zgradimo proizvodne enote, pri katerih bodo cene konkurenčne tistim v tujini. Težava pri tem je, da ni dolgoročnega tržnega signala za naslednjih 30 ali 40 let, glede gradnje pa se je treba odločiti zdaj.

Države se po Štokljevih besedah namesto za subvencioniranje gradnje odločajo za t. i. pogodbe za razliko, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena. Če je tržna cena nad zgornjo, država od proizvajalca pobere presežek, če je nižja, pa mora država proizvajalcu kriti razliko.

Sorodna novica Poraba električne energije se bo do leta 2050 podvojila. Je JEK2 res edina rešitev za zeleni prehod?

Nevladne organizacije so zaželene pri postopkih umeščanja

Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM), ki so del skupine HSE, Damjan Seme je opozoril na dolgotrajne postopke umeščanja proizvodnih objektov v prostor, zaradi katerih je po njegovih besedah težko zapreti finančno konstrukcijo posamezne naložbe. Zavzel se je za spremembe pri sodelovanju nevladnih organizacij v postopkih umeščanja, in sicer da bi se po vzoru, denimo Avstrije, ti deležniki upoštevali, le če bi predstavili svojo alternativo projektu, ki mu nasprotujejo.

Gradbeno dovoljenje bi lahko dobili pred letom 2026

Ob prehodu k večjemu deležu energije iz sonca in vetra, ki sta manj stanovitna vira, so med možnostmi za pokrivanje nihanj pomembne črpalne hidroelektrarne (ČHE), ki lahko shranijo presežno energijo. Za projekt ČHE Kozjak, ki ga načrtujejo DEM, bi lahko gradbeno dovoljenje dobili pred letom 2026, kar je ciljno leto, začeli so se tudi prvi odkupi zemljišč, je povedal Seme.

Sogovorniki so se strinjali, da bo velik izziv zagotoviti ustrezen kader za izvedbo vseh nalog, ter se zavzeli za spodbujanje mladih, da bi se več odločali za tehniške poklice. Kot so sporočili iz EZS-ja, je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je tudi predsednik elektrotehniške zveze, na posvetu poudaril, da veliko nalog čaka tudi izobraževalno-raziskovalne institucije. Močan steber elektroenergetskega sistema v Sloveniji po njegovih besedah ostaja jedrska opcija skupaj z obnovljivimi viri energije.

Majhni sistemi, kot je slovenski, bodo morali biti še posebej prožni

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po navedbah zbornice povedal, da podnebno odporna družba potrebuje podnebno odporen elektroenergetski sistem. Majhni sistemi, kot je slovenski, bodo morali biti še posebej prožni. Tudi on je poudaril ključni pomen jedrske energije in obnovljivih virov za prihodnost elektroenergetskega sistema v Sloveniji ter poudaril, da vse napore vlagajo v izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. Pomembni bodo tudi dokončanje spodnjesavske verige hidroelektrarn, izgradnja sončnih in vetrnih elektrarn ter razvoj novih tehnologij, je naštel.

Izvršna direktorica EZS-ja Ana Vučina Vršnak je dejala, da si prizadevajo za odprt dialog, ki naj temelji na strokovnih podlagah. Sprejemati je treba odločitve, ki bodo tudi v prihodnjih letih in desetletjih zagotovile ravnotežje med tremi osnovnimi stebri energetske politike, ki so neločljivo prepleteni: podnebna trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo, je poudarila.