Zaposlenim, ki bi prejeli regres 1184 evrov, bo po razbremenitivi izplačanih 243 evrov več. Foto: BoBo

S predlogom novele zakona o dohodnini je predvideno, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres za letni dopust do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, pri čemer se pri določanju tega zneska upošteva zadnji podatek statističnega urada.

Razbremenitev bo veljala že za tekoče davčno leto.

Davčno ugodnejša obravnava regresa za letni dopust se določa že za davčno leto 2019, predlagana zakonska novela pa predvideva tudi postopek vračila že odtegnjene oz. odmerjene akontacije dohodnine v tem letu.

Po predlagani davčni reformi regres do višine povprečne bruto plače tako kot zdaj ne bi bil vključen v dohodnino, poleg tega pa bi bil še v celoti oproščen plačila socialnih prispevkov (zdaj le do višine 70 odstotkov). To pomeni, da bi delavec regres, ki bi ga podjetje izplačalo v višini do povprečne bruto plače, prejel v celoti.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je vse prejemnike regresa pozval, naj dodatna sredstva čim več porabijo v Sloveniji, da se tako dvigne domača poraba.

Po novem bo pri zaposlenih, ki bodo prejeli regres v višini 1184 evrov (70 odstotkov povprečne bruto plače 1692 evrov, ki je zdaj oproščen plačila prispevkov), izplačilo višje za 243 evrov. Izplačilo regresa zaposlenemu z minimalno plačo in regresom v višini povprečne bruto plače bi bilo višje za 190 evrov, so izračunali na finančnem ministrstvu.

Povišanje dohodka delavcev

Kot piše v obeh predlogih zakonov, vlada tako zasleduje cilj razbremenitve prejemkov iz delovnega razmerja ter povišanje razpoložljivega dohodka delavcev. S tem se po navedbah vlade zasleduje tudi cilj povečanja mednarodne konkurenčnosti Slovenije, večje porabe in se spodbuja izplačila višjih regresov za letni dopust tistih družbam, ki se za to same odločijo.

Učinek razbremenitve regresa bo v primeru višine regresa 1000 evrov, recimo, za zavezanca z minimalno plačo 160 evrov, za zavezanca s povprečno plačo 200 evrov in za zavezanca, ki mesečno prejme štiri povprečne plače, več kot 310 evrov.

"Razbremenjujemo delo. Delo mora šteti," je dejal finančni minister Andrej Bertoncelj. Povedal je, da gre za enega od ukrepov, s katerim bodo delodajalci lahko ustrezno nagradili zaposlene, podrobnosti glede višine pa vlada prepušča delodajalcem.

Bertoncelj je tudi opozoril, da so za vse delodajalce, ki so regres po starem že izplačali, predvideli ukrepe, kako to urediti. Finančna uprava RS bo izdala odločbe in v najkrajšem času akontacije vrnila podjetjem, ta pa naprej zaposlenim. Podroben postopek bo objavljen na spletni strani ministrstva, vračilo pa bo izvedeno najpozneje v 30 dneh od vročitve odločbe in ob pogoju, da prejemnik vračila nima neporavnanih davčnih obveznosti.

90 milijonov nižji prihodki

Na ministrstvu za finance predvidevajo, da bo predlagana rešitev glede davčne razbremenitve regresa letos prihodke od dohodnine znižala za okoli 90 milijonov evrov, na ministrstvu za delo pa napovedujejo, da bo negativni učinek razbremenitve regresa prispevkov za socialno varnost za proračun prek prispevkov za starševsko varstvo za brezposelnost predvidoma 230.000 evrov, medtem ko bo zaradi prispevkov za socialno varnost blagajna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prikrajšana za okoli 1,4 milijona evrov, blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa za 760.000 evrov.

Glede učinkov dohodninske razbremenitve regresa za zaposlene pa na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da je ta odvisna od višine plače, ki jo zaposleni prejme, saj se dohodnina od regresa ne računa po lestvici in z olajšavami, temveč na podlagi povprečne stopnje, ki jo ima zaposleni v mesecu izplačila regresa, ta pa vključuje prejeto plačo in regres.

Že letos višji regres