Vlada je predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne potrdila 20. julija, poslanci pa so 22. septembra opravili prvo branje in ocenili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Zdaj se bo postopek nadaljeval na seji odbora DZ-ja za finance.

Po predlogu bo Vzajemna svojemu ustanovitelju Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS) vrnila njegov vložek ob ustanovitvi, svojim zavarovancem pa izplačala njihove deleže oz. jim dala delnice preoblikovane družbe. Upravičenci do delnic v novi delniški družbi bodo tako ZZZS in zavarovanci na dan 31. december 2023.

Trdijo, da se o rešitvi problematike lahko odločijo zavarovanci sami

V Združenju svetov delavcev Slovenije menijo, da bo Vzajemna pretvorjena v običajno delniško družbo predvsem zato, da si bo lahko država prek ZZZS-ja dala izplačati ustanoviteljski vložek iz leta 1999. A kot so zapisali, je zavod takrat na Vzajemno prenesel le sredstva garancijskega sklada dopolnilnega zavarovanja, ki so bila sredstva zavarovancev, ne njegova.

Zato so prepričani, da je to reševanje premoženja države, konkretno ZZZS-ja, na račun oškodovanja zavarovancev kot njenih (edinih) članov. "To je konceptualno gledano sila problematično z več vidikov in nujno terja temeljit ponovni premislek pred sprejetjem kakršne koli zakonske rešitve," so zapisali.

Poudarili so, da so lastniki Vzajemne že od njene ustanovitve po veljavni zakonodaji izključno le njeni člani, to je zavarovanci. To po njihovem mnenju pomeni, da jim nihče, zlasti pa ne država, ne more vsiljevati takšne ali drugačne odločitve o njeni nadaljnji usodi ter o njihovem lastnem korporacijsko-pravnem statusu v njej.

Opozorili so še, da bo "prisilno" statusno preoblikovanje Vzajemne hkrati pomenilo ukinitev edine zavarovalnice v Sloveniji, temelječe na principih vzajemnosti, in njeno pretvorbo v čisto običajno pridobitno gospodarsko družbo.

Vlada sicer statusno preoblikovanje Vzajemne predlaga, ker bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje s 1. januarjem 2024 postalo obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo zbiral ZZZS.