Poklici prihodnosti nastajajo zdaj, naša pripravljenost pa določa, kdo jih bo opravljal jutri, je poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Če želimo močno gospodarstvo, moramo po njegovih besedah nujno vlagati v znanje. "Da bi to lahko dosegli, pa je nujno nadgraditi sodelovanje med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom," je dejal.

Kot je poudaril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ne gre le za vprašanje izobraževalnega sistema, temveč vprašanje pridobivanja specifičnih znanj za specifična področja. Nujno je namreč ločevati temeljno izobrazbo in pridobivanje specifičnih znanj. Pozval je k sodelovanju strokovnjakov iz različnih panog in področij, saj bo to po njegovih besedah nepogrešljivo pri reševanju izzivov prihodnosti.

Minister Mesec: Do katere mere naj stroji razmišljajo namesto nas?

Minister za delo Luka Mesec je opozoril na hitro rast vloge in pomena umetne inteligence. Njene posledice so tako pozitivne kot negativne, na trgu dela pa se bodo po napovedih pokazale tudi v obliki zmanjšanih potreb po zaposlenih, je poudaril. "Na mestu je torej vprašanje, do katere mere lahko strojem dovolimo, da razmišljajo namesto nas," je dejal. Pozval je k prilagodljivosti in vseživljenjskemu učenju kot učinkovitemu odgovoru na negotovost.

Kot je poudaril državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Andrej Sotošek, se na ministrstvu zavedajo obsega in zahtevnosti izzivov na tem področju. Mladim skušajo omogočiti pridobitev takšnih znanj, ki jim bodo na poklicni poti omogočala izkoristek celotnega potenciala. S prenovo izobraževalnih programov na srednje- in višješolski ravni želijo izobraževalni sistem še bolj prilagoditi sodobnim izzivom, je dejal.

Kaj pa poklici, ki temeljijo na človeškem stiku?

Da bi ostale uspešne, morajo univerze trende soustvarjati, ne le jim slediti, je dejal prorektor Univerze na Primorskem Rok Strašek. Del tega je tudi upoštevanje sprememb narave dela, ki so nova realnost. "Karierne poti so vse bolj razvejane in nepredvidljive. Mladi se bodo v prihodnosti gotovo srečevali s povsem novimi poklici," je poudaril. Čeprav je avtomatizacija dela dejstvo, pa človeški vidik nikoli ne bo izgubil pomena, je prepričan: "Poklici, ki temeljijo na človeškem stiku, so izjemnega pomena za razvoj družbe."

Pozabiti ne bi smeli niti na to, da je predpogoj za tehnološki razvoj in učinkovito uporabo tehnologije lastno znanje, je poudaril Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Posvaril je pred razpravami o regulaciji umetne inteligence s strani ljudi, ki ne poznajo tehnologije, na kateri temelji, in pozval k uvedbi podatkovne pismenosti v vse izobraževalne programe.

GZS: Spodbujanje ustvarjalnega mišljenja

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je opozorila na nevarnost izgube konkurenčnosti gospodarstva, če se ne bomo pravočasno odzivali na spremembe na trgu dela. Pri tem je med drugim pozvala k spremembam izobraževalnega sistema. "Bistveno je, da izobraževalni kader izobrazimo za uporabo metod, kot je ta za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja," je poudarila.

"V Sloveniji se nihče ne ukvarja z zaposlenimi – z znanji, ki jih bodo potrebovali, da bodo lahko obdržali zaposlitev," pa je opozoril izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Po njegovih besedah je zato morda čas, da se socialni partnerji lotijo oblikovanja sporazuma, ki bi vseživljenjsko učenje spodbujal na podjetniški ravni.