Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Lahko na kratko predstavite sestavo tega sveta? Koliko vas je in na katerih področjih svetujete vladi?

V samem strateškem svetu, vrhovnem krovnem organu, nas je osem – predstavnik ministrstva za finance, predstavnik ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, predstavnik ministrstva za okolje in prostor. Potem je tukaj generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije, en podjetnik in ena poslanka. V petek smo že ustanovili oziroma formirali tri ožje podskupine. Ena je za davčno področje, ena je za gospodarstvo in ena za okolje. Sam bom delal največ na davčnem področju, ki ga poznam. Preostali dve področji vodita državna sekretarja za okolje in za gospodarstvo. V vsakem je približno od 10 do 12 članov. Nekateri se podvajajo. Tako nas je vse skupaj 35, ki bomo sodelovali pri tem projektu.

Se pravi kar obvladljivo število vaše skupine. Ampak če prav razumem, se pravi davki, gospodarstvo in okolje. To so glavni nameni. Imamo približno 20 tisoč predpisov. Ali je končni cilj zmanjšanje števila teh predpisov ali so cilji povsem drugačni?

Prav gotovo na neki način tudi zmanjšanje teh predpisov, kajti ugotavljamo, iz moje prakse, da se včasih predpisi sprejemajo, da se zaščiti mogoče uradnika ali pa da bi se preprečila zadeva, ker vemo, da pet odstotkov ljudi poskuša nekaj narediti drugače, da se zaščiti, in za tega se sprejema množica predpisov, množica navodil, kar bi lahko tudi bilo urejeno drugače. Torej tukaj prav gotovo pričakujem, da bomo zadeve poenostavili. To, kar je pred leti govoril Majer: zakaj imamo dvojne obračune, lahko bi imeli enojne. Prilagoditi je treba davčno zakonodajo. Prav gotovo veliko tudi razmišljamo o digitalizaciji samih davčnih postopkov. Moja ideja je, da bi se uvedel REK-obrazec, obrazec za poročanje o dohodkih. Prav gotovo bi si želel, pri tem bom vztrajal, da se enkrat mesečno uvede oddajanje tega REK-obrazca, ne po vsakem izplačilu. Plačila bi lahko šla vsakokrat, ko pride do izplačila. Na koncu meseca pa en REK-obrazec in en vplačni račun torej, kar mi je že uspelo v Srbiji.

Formirali smo tri ožje podskupine. Ena je za davčno področje, ena je za gospodarstvo in ena za okolje.

Ivan Simič

Zdaj ste že povedali nekaj za davčno področje, ampak glejte, tudi sami ste rekli digitalizacija. To je nekaj, o čemer so govorili tudi številni novi ministri, o tem so govorile tudi že prejšnje vlade v Sloveniji, imamo tudi vladni portal Stop birokraciji. Cerarjeva vlada je veliko stavila na tehnologijo verižnih blokov oziroma blockchain. Kaj je glavni izziv za to vašo skupino? Kaj bo po njenem delu drugače?

Na davčnem področju bo prav gotovo drugače. To sem že dokazal leta 2008 z uvedbo informativnega izračuna dohodnine in v Srbiji s prehodom iz ročnega v elektronsko vnašanje. Torej nekatere zadeve znam spremeniti in znam narediti. Na drugih dveh področjih, gospodarstvu in okolju, tudi pričakujem spremembe. Mogoče veliko težje kot na davčnem področju, ki ga poznam do potankosti. Tako bomo prav gotovo, kar si želim, da bi na koncu tega območja, tega zaključka, kadar koli že bo, če nam bo uspelo vse narediti, lahko vlagali davčno napoved z govorom. To je moj cilj, ki se mu danes številni smejijo, kot so se smejali v letih 2007 in 2008 informativnemu izračunu dohodnine. Ampak preprosto bi dohodninsko napoved vložil tako, da bi računalniku govoril, kako naj izpolnjuje rubrike, in čez eno minuto bi dobil davčno napoved.

Ko ste govorili o času, kakšen rok ste si zadali, glede na to, da gre za strateški svet, se pravi za neko dolgoročno delo?

Rok je prav gotovo dolgoročen, ampak moram povedati, da je moj mandat vezan na mandat predsednika vlade, to pomeni, da dokler bo predsednik vlade, toliko časa bom jaz.

V Sloveniji so sistemi že zelo dobro povezani, če primerjam z drugimi državami.

Ivan Simič

Živimo v Evropski uniji, ki jo nekateri vidijo kot neki velik sklop birokracije. Evropska unija ima direktive. Temu se mora prilagajati nacionalna zakonodaja. Včasih to nacionalna zakonodaja kar precej dodatno zaplete. Kako vidite to nalogo tudi v tem širšem evropskem prostoru?

Ne bom se ukvarjal z Evropsko unijo. Resda nam Evropa z direktivami dirigira določena pravila, ki se jih moramo držati, ampak kljub temu mislim, da imamo na naši strani neko samostojnost, kjer lahko določene zadeve, ne bom rekel, uredimo drugače, ampak jih lahko poenostavimo. Zakaj bi bilo deset dokumentov, če so lahko trije, zakaj ne bi poiskali dokumenta v sistemu, zakaj se ne bi sistemi povezovali? Čeprav so v Sloveniji sistemi že zelo dobro povezani, če primerjam z drugimi državami. Tako tukaj ne pričakujem veliko težav, bo pa zagotovo treba narediti nekaj novega v drugo smer. Poenostavitve, en REK-obrazec, enkrat na mesec en vplačni račun in to bo že veliko, če nam bo to uspelo narediti.

Kje v Evropi vidite recimo kakšno državo, ki bi nam lahko bila vzor? Nekateri prisegajo na Estonijo.

Nikoli ne iščem vzora. Za Estonijo vemo, da je veliko naredila elektronsko. Tudi ko smo uvajali informativni izračun dohodnine, se nisem zgledoval po nobeni državi. Pač preprosto to moraš vedeti, čutiti, kaj lahko narediš. Pa potem poskušaš narediti. Res pa se veliko težav pojavi, ko nekdo govori, da se to ne da narediti, da je to težko itd. Vse je odvisno od tega, kakšne IT-strokovnjake imaš, in zato sem tudi sam strateško v eno izmed podskupin vključil združenje IT-strokovnjakov Slovenije, ki nam bodo pomagali tudi na tej strani.

Ne bomo se ukvarjali s pravicami delavcev. Želim si, da imajo delavci čim več pravic, da imajo državljani čim več pravic.

Ivan Simič

Spomnim se leta 2017, ko je mandat nastopila predprejšnja avstrijska vlada. Podoben sistem so imeli. Rekli so: dvajset tisoč predpisov imamo še iz stare Avstrije, vse bomo spremenili. Na koncu je vse klavrno propadlo, zato ker se je vse pravzaprav zreduciralo na zmanjševanje pravic delavcev oziroma delojemalcev, potrošnikov in zmanjševanje standardov pri posegih v okolje. Kako lahko zagotovite, da se v Sloveniji ne bo zgodilo prav to? V Avstriji so potem prekinili ta …

Nikomur ne bom zagotavljal popolnoma ničesar. Moj namen je, te skupine, da poenostavimo zadeve, da jih digitaliziramo, da bosta vlaganje in poročanje veliko preprostejši, kot je to že veliko narejeno. Ne bomo se ukvarjali z nekimi pravicami delavcev. Želim si, da imajo čim več pravic, da imajo državljani čim več pravic, kajti moramo se zavedati, da so vlade in vsi, ki delajo v vladi, v službi nas, davkoplačevalcev. Pričakujem, da delajo v našem interesu in tako, kot mi želimo, ne pa, kot oni želijo. Kot pravi moja kolegica, visok znesek davka pomeni visok prihodek.

Pogovor z vodjo vladnega strateškega sveta Ivanom Simičem