Kratkoročno ni treba veliko vrniti, dolgoročno pač. Foto: EPA
Kratkoročno ni treba veliko vrniti, dolgoročno pač. Foto: EPA

Največji delež kratkoročnega dolga z dospelostjo od enega leta imajo: Švedska (21 odstotkov celotnega javnega dolga), Portugalska (18 odstotkov), Italija (15 odstotkov) in Madžarska ter Danska (po 11 odstotkov), kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Najnižji delež so medtem imele Litva (nič odstotkov), Bolgarija (0,1 odstotka), Poljska (1,1 odstotka), Slovaška (1,3 odstotka) in Češka (1,4 odstotka). V skupino z najnižjim deležem kratkoročnega dolga v celotnem javnem dolgu je tudi lani spadala Slovenija, kjer pa se je delež ob nekoliko več izdajah zakladnih menic dvignil z 2,8 na tri odstotke.

Zadolženost v vrednostnih papirjih

Članice EU-ja so se tudi lani v največji meri zadolževale z dolžniškimi vrednostnimi papirji, kot so menice in obveznice. Največji delež so ti papirji dosegli na Češkem (92 odstotkov celotnega dolga), sledile pa so Madžarska, Španija in Slovenija (87 odstotkov) ter Malta in Francija (86 odstotkov). Povprečje EU-ja je bilo pri 80,6 odstotka, povprečje območja evra pa 80,9 odstotka.

Izraziti izjemi sta bili Estonija (s sicer izjemno nizkim javnim dolgom v višini 8,4 odstotka BDP-ja) in Grčija, kjer so posojila zalegla za 88 in 81 odstotkov zadolževanja, pri čemer je v Grčiji to tudi posledica več programov mednarodne finančne pomoči. Uporaba posojil je bila primerjalno visoka tudi na Cipru (41 odstotkov), na Švedskem (33 odstotkov), Hrvaškem (29 odstotkov), v Luksemburgu (28 odstotkov) in na Portugalskem (27 odstotkov). Povprečje v EU-ja je bilo pri 16 odstotkih, v evrskem območju pa pri 15,5 odstotka. V Sloveniji je bil delež pri 12,1 odstotka.

Kdo si lasti ta dolg

Velike razlike pa so v EU-ju še naprej tudi po merilu, kdo je imel v lasti dolg držav. Tuji upniki so imeli največji delež dolga v lasti v primeru Cipra (80,1 odstotka celotnega dolga), Litve (75,6 odstotka), Latvije (74,3 odstotka) in Estonije (69,8 odstotka). Sledile so jim Avstrija (66,5 odstotka), Finska (62,3 odstotka) in Slovenija (61,1 odstotka). Delež tujih upnikov med lastniki dolga je v Sloveniji glede na 2018 upadel za 1,2 odstotne točke.

Na drugi strani je imel domači finančni sektor največji delež dolga v lasti v primeru Danske (74 odstotkov celotnega dolga), sledile pa so ji Švedska (73 odstotkov), Hrvaška (67 odstotkov) in Italija (63 odstotkov). V Sloveniji je bil delež lani pri 38,6 odstotka.

Javni dolg v Sloveniji

Slovenija je imela ob koncu lanskega leta javni dolg v vrednosti 66,1 odstotka BDP-ja, kar pomeni, da se je dolg v deležu od BDP-ja ob pospešeni gospodarski rasti v preteklih letih precej znižal. Ob koncu 2015 je po skokoviti rasti v času krize dosegal še 82,6 odstotka BDP-ja. Čeprav so bile še na začetku tega leta napovedi, da bo v naslednjih letih spet upadel pod zgornjo dovoljeno mejo 60 odstotkov BDP-ja iz svežnja o stabilnosti in rasti, pa je koronska kriza poskrbela za to, da naj bi se letos po napovedih spet zvišal na 82,4 odstotka BDP-ja.

Povprečje v EU-ju je bilo ob koncu leta 2019 pri 77,8 odstotka BDP-ja, v območju evra pa pri 84,2 odstotka BDP-ja, a tudi te številke bodo letos po napovedih močno narasle.