Kot so ob tem poudarili na ministrstvu, okrepljeno sodelovanje Slovenije z UNIDOM prispeva k povečanju deleža izvoza in spodbuja internacionalizacijo malih in srednjih podjetij.

Podpis načrta sodelovanja, do katerega je prišlo na Dunaju, krepi tudi vključenost slovenskih visoko tehnoloških podjetij in raziskovalnih inštitutov v razvojnem sodelovanju tudi z državami izven EU-ja, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

V projekte UNIDA se vključuje tudi Slovenski podjetniški sklad. Direktorica sklada Maja Tomanič-Vidovič je ob podpisu potrdila, da "s sodelovanjem v projektih mednarodnega razvojnega sodelovanja visoko tehnološka podjetja krepijo svojo prisotnost na svetovnih trgih in pridejo v stik s pomembnimi mednarodnimi razvojnimi partnerji".

Generalni direktor UNIDA Gerd Müller pa je po navedbah ministrstva ob podpisu izrazil prepričanje, da je Slovenija zgodba o uspehu industrijskega razvoja, in poudaril, da je zgled uspešne ekonomske preobrazbe in njihov pomemben partner z izjemnim potencialom za razvoj na številnih področjih.

Slovenske institucije in podjetja so partnerje v UNIDU navdušili predvsem s svojo vlogo v razvojnih projektih v regijah Zahodnega Balkana, Evropskega sosedstva in podsaharske Afrike, med katerimi sta tudi predstavitev in prenos okolju prijazne tehnologije za zagotavljanje čiste vode v Keniji ter ekološko čiščenje mulja iz čistilne naprave v porečju Tare v Črni gori in njegovo ponovno uporabo.

"Pri teh projektih prenašamo v svet poslanstvo, ki ga živimo tudi doma. Slovenija je namreč zelena, ustvarjalna in pametna," je slovensko vlogo povzel Han.

Junija je sicer minilo 30 let od začetka medsebojnega sodelovanja Slovenije in UNIDA, zato minister Han podpis tega strateškega dokumenta vidi kot priznanje Sloveniji za odlično delo in pomembno nadgradnjo dosedanjega partnerstva.

"Slovenija je bila takrat kot mlada neodvisna država sprejeta v največjo mednarodno organizacijo na področju industrijskega razvoja in mednarodnega razvojnega sodelovanja UNIDO. Danes nas vidijo kot aktivno članico, ki sodeluje tako s finančnimi vložki kot s svojim neprecenljivim znanjem," je poudaril Han.

Slovenija je sprva v organizaciji sodelovala zgolj kot članica na generalnih konferencah in mednarodnih prireditvah, ki jih je prva organizirala. Po podpisu mednarodnega sporazuma o sodelovanju, ki je vseboval tudi načrte za finančno pomoč manj razvitim državam, pa je sodelovala tudi finančno. Med letoma 2005 in 2011 je Slovenija po navedbah ministrstva prispevala skoraj 3,6 milijona evrov v obliki prostovoljnih prispevkov.

Po letu 2011 pa je Slovenija začela vzpostavljati poseben model, po katerem v projekte vključuje tudi slovenska podjetja. Od takrat je država prispevala 3,2 milijona evrov, ki jih vlaga v mednarodne razvojne projekte, v katerih tudi sama sodeluje. V tem času je bilo izvedenih več kot 20 projektov na področju trajnosti, vzdržnega gospodarskega razvoja, inovacijskih tehnologij, okoljevarstva, turizma, biofarmacije in drugih naprednih industrij, so še sporočili z ministrstva.