Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Na specializiranem državnem tožilstvu pojasnjujejo, da gre za izredno obsežno kazensko zadevo, saj je gradiva v sodnem spisu za 10.781 strani in je zloženo v 81 fasciklov. Gradivo spremljajo še 35.903 listine v prilogah z oznako A, B in C, ki so zložene v 109 fasciklih. Od tega je 40 map pomembne dokumentacije in elektronskih sporočil.

"Navedeno veliko količino podatkov je treba podrobno analizirati v luči zagovorov večjega števila obdolženih in izpovedb med preiskavo zaslišanih 32 prič ter med preiskavo dodatno zbranih dokazov," so navedli. Ekipa tožilcev se tako z zadevo aktivno ukvarja, z namenom, da bo državnotožilska odločitev sprejeta v najkrajšem mogočem času, seveda ob upoštevanju obsežnosti in zapletenosti zadeve.

Sedem let od prvih hišnih preiskav
Po navedbah sodišča sicer zakon o kazenskem postopku za vložitev obtožnice predvideva 15-dnevni rok, potem ko po končani preiskavi pristojno sodišče pošlje tožilstvu spis, zunajobravnavni senat pa ta rok na predlog tožilstva lahko podaljša. Obsežno gradivo je sodišče tožilstvu poslalo 27. junija letos.

Kriminalisti so v tej zadevi konec leta 2010 začeli zbiranje obvestil, prve hišne preiskave so opravili junija 2012. Po dobrih dveh letih, oktobra 2014, so na specializirano državno tožilstvo vložili ovadbo. Že mesec dni pozneje je tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti desetim osumljencem na čelu z nekdanjim direktorjem Teša Urošem Rotnikom na okrožno sodišče v Celju.

Tam pa se je začelo zapletati. Za sklep o uvedbi preiskave je namreč sodišče potrebovalo 27 mesecev. In to čeprav je tožilstvo v letu 2016 kar dvakrat posredovalo in predlagalo pospešeno reševanje zadeve ter kljub grožnji zastaranja kazenskega pregona za določena kazniva dejanja, izhaja iz poročila celjskega višjega sodišča.

Ključni razlogi za zamude pri sodni preiskavi zadeve Teš 6, ki jo je okrožno sodišče v Celju uvedlo februarja predlani, so bolniški dopusti preiskovalnih sodnikov, preobremenitev sodnikov z drugimi, manj nujnimi zadevami, neuporaba mednarodne pravne pomoči in zamujanje pri odzivanju na urgence. Sodišče je tako sodno preiskavo uvedlo dve leti in pol po tem, ko je to novembra 2014 zahtevalo specializirano državno tožilstvo.