Guverner Feda Jerome Powell poudarja, da bodo morale Zvezne rezerve začeti omejevati obseg odkupov obveznic (v finančnem besednjaku gre za "tapering"), ne pa tudi začeti zviševati obrestne mere, saj je zaposlenost še vedno prenizka, inflacija pa naj bi naslednje leto izzvenela. Fed trenutno mesečno odkupi za 120 milijard dolarjev vladnih in hipotekarnih obveznic, ta vsota se bo očitno že z letom 2022 začela postopno zniževati. V prizadevanjih, da najde pravo ravnotežje med polno zaposlenostjo in stabilnimi cenami, ameriška centralna banka trenutno ni preveč uspešna. Inflacija je precej nad dvoodstotno ciljno vrednostjo, zaposlenost pa še vedno pod ravnjo izpred epidemije – delovnih mest je pet milijonov manj.

Obresti bi bile lahko višje že poleti
Powell pravi, da bo Fed ubral pristop "opazujmo in počakajmo", verjame pa, da bo cilj o polni zaposlenosti, če v dobavni verigi ne bo več ozkih grl, dosežen naslednje leto. Dopušča tudi možnost, da bi inflacija ušla izpod nadzora, v tem primeru bi bil Powell s sodelavci pripravljen tudi na močnejše zaostrovanje politike: "Če bo inflacija vztrajno naraščala, bomo zagotovo ukrepali." Mimogrede, približno polovica članov Feda meni, da bodo obrestne mere z letom 2022 višje, nekateri pravijo, da se bo prvi dvig zgodil že do poletja. So pa tudi mnenja (tako napoveduje predsednik Fedove podružnice v Minneapolisu Neel Kashkari), da bodo obresti ničelne vse do leta 2024.

Četrtletni dobički v ZDA višji za dobrih 30 odstotkov
Tvegane naložbe očitno ostajajo vroče. Nekatere septembrski pretresi so bili le začasne narave, da bi kitajski nepremičninski velikan Evergrande resno zamajal borze, se ne zdi več verjetno. Podjetje, ki ima za 300 milijard dolarjev dolga, se je za zdaj uspešno izognilo stečaju, a to še nikakor ne pomeni, da se je že rešilo. Že v naslednjem tednu ga čaka novo poplačilo obveznosti. Evergrande niti ni več na radarju Wall Streeta, v ospredje so prišli večinoma zelo spodbudni četrtletni dobički. Ti bodo, če imamo v mislih podjetja iz indeksa S & P 500, v primerjavi z istim lanskim obdobjem napredovali za več kot 30 odstotkov.

Tesla še naprej preseneča
V sredo je pozitivno presenetil proizvajalec električnih vozil Tesla, ki je očitno krizo s pomanjkanjem polprevodnikov prestal bolje od konkurence. V obdobju med julijem in septembrom je dostavil rekordno število vozil, in sicer za 20 odstotkov več kot lani. Prihodkov je bilo za 13,76 milijarde dolarjev (leto prej za 8,77 milijarde), dobička za 1,6 milijarde. Tesline delnice so se po divji lanski rasti (več kot 700-odstotni pribitek) letos podražile še za skoraj 30 odstotkov, vredne so že več kot 900 dolarjev. Seveda ne bo enostavno upravičiti tako gromozanskega vrednotenja podjetja (kazalnik P/E je pri vrednosti skoraj 500!), čeprav si podjetje veliko obeta od začetka proizvodnje v novih tovarnah v Berlinu in Teksasu.

Novi rekordi indeksov, a tudi nova opozorila pomembnih podjetij
Newyorški indeks Dow Jones je teden končal rekordno visoko, pri 35.677 točkah, širši indeks S & P 500 pa se je z rekordom lahko ponašal dan prej. Volatilnost se je znižala na najnižjo raven po začetku julija, kar je očiten dokaz, da se vlagatelji v zadnjih dneh niso kaj dosti ozirali na opozorila, da podjetja vse težje najdejo novo delovno silo in da imajo zaradi težav z dobavnimi verigami vse višje stroške. Intel je opozoril, da pričakuje nižje profitne marže, s prihodki v tretjem četrtletju je tudi zgrešil napoved, zato so delnice v petek padle za 3,6 odstotka, s čimer so zdrsnile tudi pod vrednost z začetka leta.

Jack Dorsey napoveduje hiperinflacijo
Ključni vprašanji na finančnih trgih torej ostajata, kdaj bo Fed začel višati obresti in kaj se bo v prihodnjem letu dogajalo z inflacijo. Jerome Powell vse bolj priznava, da bodo inflacijski pritiski trajali dlje od pričakovanj, saj se energetska kriza v nekaj mesecih še ne bo izpela. Bomo še dolgo priča divjanju cen na trgu energentov? "Računam, da bo to trajalo do konca prihodnjega leta, ko se bo gospodarstvo na svetovni ravni stabiliziralo, in del tega je tudi energija," je za Radio Slovenija povedal ekonomist Maks Tajnikar. Drugačnega mnenja je soustanovitelj Twitterja, podjetnik Jack Dorsey: "Hiperinflacija, ki bo zavladala v ZDA in v svetu, bo spremenila vse," je tvitnil. Kdor je živel v Jugoslaviji in se spomni 80. let, ko so bili na bankovcih milijoni, bo že vedel, kaj ima v mislih.

BTC v zadnjem letu zasenčil zlato
Ni skrivnost, da Dorsey v teh razmerah stavi na bitcoin, podobno tudi milijarder Paul Tudor Jones, ki je za CNBC poudaril, da so kriptovalute boljša zaščita pred inflacijo kot zlato. V zadnjem letu seveda ni dvoma, da so jo bolje odnesli tisti, ki so stavili na bitcoin – njegova cena je s 13 tisoč (pred točno enim letom) porasla na več kot 60 tisoč dolarjev (sredi tedna je padel nov rekord: 66.930 dolarjev) oziroma za skoraj 400 odstotkov, medtem ko so cene zlata v zadnjih 12 mesecih zdrsnile za skoraj deset odstotkov (plemenite kovine so sicer v zadnjem obdobju le krenile navzgor, srebro je na tedenski ravni pridobivalo petič zapored). Bitcoin ima vse več privržencev, ki to vznemirljivo naložbo vidijo kot dobrodošlo popestritev portfelja, morda kot digitalno zlato, ali pa se enostavno poistovetijo z besedami Janisa Varufakisa v intervjuju za TV SLO, da je bil denar vedno fikcija, svetovna finančna ureditev pa je zločinsko neetična.