Problem deviznih vlog je star toliko, kot sta stari obe državi. Foto: BoBo
Problem deviznih vlog je star toliko, kot sta stari obe državi. Foto: BoBo
Odzivi Hrvaške na slovensko tožbo

Po številnih neprijetnih presenečenjih, ki jih je v zvezi z reševanjem odprtih vprašanj v preteklih dveh desetletjih in pol Sloveniji pripravila Hrvaška, je zdaj Slovenija presenetila hrvaško stran.

Tožba pred Evropskim sodiščem za človekove pravice sicer ni odgovor na sodbo v zvezi z varčevalci Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu, ki bo Slovenijo stala približno 385 milijonov evrov, čeprav je znesek, ki ga zahteva naša država, praktično enak temu. Je pa povezava vsaj posredna.

S tem, ko je Evropsko sodišče Sloveniji pripisalo odgovornost za izplačilo varčevalcev, ji je namreč vsaj posredno priznalo tudi pravice, ki se nanašajo na drugo stran bilance, to je terjatve. Problem deviznih vlog je star toliko, kot sta stari obe državi. Sporazum o nasledstvu napotuje k reševanju vprašanja deviznih vlog pod okriljem Banke za mednarodne poravnave, a želje za pogajanja na hrvaški strani ni bilo.

Zdi se, kot da hrvaškim oblastem v resnici ni bilo mar za svoje lastne državljane, ki so ostali neizplačani - ti so se za svoje pravice borili sami. Njihovo stisko je prekinilo šele Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v svoji sodbi pred dvema letoma na prvo mesto postavilo čimprejšnjo odpravo krivic posameznikom, ni pa se oziralo na to, da odgovornosti za to ne bi smela nositi Slovenija sama, pač pa bi se morala deliti med vse naslednice nekdanje Jugoslavije.

Državi Sloveniji je bilo tako naloženo nesorazmerno finančno breme, ne glede na to, pa je takoj sporočila, da bo sodbo dosledno izpolnila. A ob tem je treba razrešiti tudi drugo stran iste zgodbe, to je, da Ljubljanska banka na Hrvaškem nima zgolj dolgov, ampak tudi terjatve, in da ji je hrvaška država sistematično onemogočala pravico do izterjave.

Ker pripravljenosti na pogovore o tem ni, je bila vložitev tožbe pred sodiščem, ki lahko o tem razsoja brez izrecne privolitve obeh strani, logičen odgovor. Ne nazadnje, če bi Hrvaška Ljubljanski banki omogočila normalno poslovanje in izterjavo dolgov od hrvaških podjetij, bi ta iz tega denarja lahko izplačala večino deviznih varčevalcev, in to brez tožb tako ene kot druge strani.

Odzivi Hrvaške na slovensko tožbo