Poraba energentov, tako plina kot elektrike, se zmanjšuje. Podjetja zmanjšujejo proizvodnjo, varčnejša so tudi gospodinjstva. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Poraba energentov, tako plina kot elektrike, se zmanjšuje. Podjetja zmanjšujejo proizvodnjo, varčnejša so tudi gospodinjstva. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Oktobra se običajno z začetkom kurilne sezone poraba plina precej poveča, kljub vladnemu ukrepu o omejitvah povišanja cen plina pa je tudi pri gospodinjstvih med energetsko krizo pričakovati varčnejšo porabo, napovedujejo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Poraba zemeljskega plina je bila avgusta za 14 odstotkov, septembra pa za 11 odstotkov manjša od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, zmanjšanje pa bo oktobra glede na dosedanje podatke večje. Glede na preteklo petletno obdobje se je poraba plina od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar na Umarju povezujejo s podražitvami plina v povezavi z energetsko krizo in njegovo manjšo porabo predvsem v industriji.

V skladu z uredbo Sveta EU-ja naj bi od letošnjega 1. avgusta do 31. marca prihodnje leto vse države članice EU-ja zmanjšale porabo plina glede na povprečno porabo v enakem obdobju prejšnjih petih let za 15 odstotkov. V Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od začetka avgusta nižja za 14,8 odstotka.

Zmanjševanje proizvodnje

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila prejšnji mesec za 4,4 odstotka manjša kot septembra lani. Glavni razlog je bila manjša industrijska poraba (za 5,1 odstotka), kar je predvsem posledica manjše porabe pri nekaterih energetsko intenzivnih podjetjih, ki so zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi izboljšala njeno energetsko učinkovitost.

Manjša kot pred letom (za 3,9 odstotka) je bila septembra tudi gospodinjska poraba električne energije, poraba malega poslovnega odjema pa je bila približno enaka, še opaža Umar.

Medtem ko se je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih avgusta povečala, predvsem v zahtevnih visokotehnoloških panogah, a tudi v srednje visokotehnološko zahtevnih, pa se proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih panogah od sredine leta večinoma umirja. V povprečju predelovalnih dejavnosti je bila proizvodnja v prvih osmih mesecih letos za 6,2 odstotka večja kot pred letom dni.

Manjši sta ostali proizvodnja motornih vozil in aktivnost v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah, med njimi tudi energetsko intenzivnejših, kot sta papirna in gumarska industrija. Obeti do konca leta so se septembra nadalje poslabšali, ob poslabšanju izvoznih pričakovanj je večina anketiranih podjetij pričakovala zmanjšanje proizvodnje do konca leta, je na svojih spletnih straneh še objavil Umar.