Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na novinarski konferenci v Bruslju, kjer je predstavila drugi sveženj zakonodajnih ukrepov. Prvi je vključeval naložbeno pobudo v vrednosti 37 milijard evrov s prvimi ukrepi za prožnost pri črpanju kohezijskih sredstev, razširitev uporabe solidarnostnega sklada in prekinitev izvajanja pravil o letaliških slotih. Foto: EPA
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na novinarski konferenci v Bruslju, kjer je predstavila drugi sveženj zakonodajnih ukrepov. Prvi je vključeval naložbeno pobudo v vrednosti 37 milijard evrov s prvimi ukrepi za prožnost pri črpanju kohezijskih sredstev, razširitev uporabe solidarnostnega sklada in prekinitev izvajanja pravil o letaliških slotih. Foto: EPA

Stopimo skupaj tako, da – stopimo narazen, pravi najbolj znan poziv v teh dneh, to pa ne sme veljati za evropske države, ki bodo v boju proti gospodarski katastrofi res morale stopiti bolj skupaj.

Von der Leynova napovedala odločne ukrepe

Pobuda Sure za ohranjanje delovnih mest
"Vsak razpoložljivi evro v proračunu EU-ja bo preusmerjen v reševanje krize zaradi novega koronavirusa in vsako pravilo bo zrahljano, tako da bo mogoče zagotoviti hitro in učinkovito financiranje," je zatrdila von der Leynova. Komisija predlaga vzpostavitev solidarnostnega instrumenta s posojilno zmožnostjo 100 milijard evrov, ki naj bi zagotovil, da zdrava podjetja delujejo še naprej in da delavci ohranijo prihodek. Pobuda z imenom Sure bo po navedbah komisije omogočila ljudem, da še naprej plačujejo najemnine in račune ter kupujejo hrano, ter s tem zagotovila močno potrebno stabilnost gospodarstva.

Članice morajo zagotoviti 25 milijard evrov jamstev
Posojila, namenjena v podporo shemam za delo za skrajšani čas in podobnim ukrepom, bodo temeljila na jamstvih članic. Na voljo bo vsem, a namen je, da to pomoč dobijo tisti, ki jo najbolj potrebujejo. Članice morajo sicer zagotoviti 25 milijard evrov jamstev. Na vprašanje, ali so v prestolnicah pripravljeni zagotoviti ta jamstva, von der Leynova odgovarja, da bo o tem razpravljala evroskupina in da verjamejo v hitro sprejetje tega ukrepa.

Maksimalna prožnost pri črpanju kohezijskih sredstev
Nov sveženj komisije predvideva tudi maksimalno prožnost pri črpanju kohezijskih sredstev, na primer komisija odpravlja zahteve po nacionalnem sofinanciranju in na splošno poenostavlja administracijo. Prav tako nov sveženj vključuje proračunski instrument za nujno podporo z zaščitno in respiratorno opremo v vrednosti treh milijard evrov, od katerih bo 300 milijonov evrov prerazporejenih za strateško zalogo nujne medicinske opreme. Predlog naj bi komisiji tudi omogočal neposredno javno naročanje v imenu članic.

Težki dnevi za Italijo in njenega premierja Giuseppeja Conteja. T. i. korona obveznic očitno ne bo. Foto: EPA
Težki dnevi za Italijo in njenega premierja Giuseppeja Conteja. T. i. korona obveznic očitno ne bo. Foto: EPA

Evropski proračun bi moral biti nekakšen Marshallov načrt
"Vemo, da ta kriza zahteva hitre odzive. Ne moremo si vzeti enega, dveh ali treh let, da bi našli nova orodja," je poudarila von der Leynova in kot ključni in najmočnejši instrument Unije navedla večletni finančni okvir. "Večletni finančni okvir želimo oblikovati tako, da bo ključni del našega načrta za okrevanje. Številni pozivajo k nečemu, kar bi lahko imenovali Marshallov načrt. Mislim, da bi moral biti evropski proračun tak Marshallov načrt, ki ga bomo podali skupaj kot Evropska unija za evropske državljane," je povedala.

Zamuda pri Italiji, a to zdaj popravljamo
Von der Leynova je sicer priznala, da je EU-ju ob izbruhu novega koronavirusa spodletelo ustrezno priskočiti na pomoč Italiji, ki jo je pandemija najbolj prizadela. A to se zdaj spreminja, je zatrdila von der Leynova. A pri tem ni omenila ne koronaobveznic ne kakšnega drugega potencialnega odgovora na aktualne gospodarske razmere, denimo Evropskega reševalnega mehanizma ESM, pač pa le pošiljke opreme.

Italijani z oglasom v FAZ-u pozivajo Berlin, naj si premisli

Devet evropskih držav na čelu z Italijo sicer predlaga, da bi morala Evropa izdati skupne koronaobveznice, ki bi imele zelo nizko obrestno mero, tako da bi bilo breme zadolževanja precej lažje. Proti so predvsem Nemčija, Nizozemska, Finska in Avstrija (vse so veliko bolj naklonjene mehanizmu ESM, ki ima 410 milijard evrov posojilne zmožnosti), saj nočejo prevzemati garancij za visoko zadolžene države, ki so bile tvegane že med dolžniško krizo 2012 in od takrat svojega dolga niso zmanjšale. Zdaj ga bodo seveda izrazito povečale. Italijanska politika si je v torek v časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung celo privoščila celostranski oglas, v katerem pozivajo Nemčijo, naj si premisli. "Če Evropska unija zdaj ne dokaže, da obstaja, bo prenehala obstajati," je bila vodilna misel oglasa.

Vasle: Cilj ukrepov ECB-ja je ohranitev skupne valute in z njo povezanih vrednot
Španija je po Italiji druga najbolj prizadeta evropska država zaradi pandemije novega koronavirusa. Število brezposelnih je naraslo na 3,5 milijona, kar je največ po aprilu 2017. Foto: Reuters
Španija je po Italiji druga najbolj prizadeta evropska država zaradi pandemije novega koronavirusa. Število brezposelnih je naraslo na 3,5 milijona, kar je največ po aprilu 2017. Foto: Reuters

Italija ne namerava podržaviti ključnih podjetij
Italijanski premier Giuseppe Conte je medtem v intervjuju za domače medije poudaril, da vlada v času krize ne bo podržavila podjetij. V koaliciji je bilo v zadnjem času precej pomislekov, da bi utegnili tuji vlagatelji izkoristiti strmoglavljenje delnic na milanski borzi in prevzeti nadzorni delež v pomembnih podjetjih. Rim ima sicer varovalko pri strateško pomembnih sektorjih. Vlada ima namreč pravico do veta, kadar želijo večji vlagatelji občutno povečati delež v infrastrukturnem, obrambnem, energetskem in telekomunikacijskem sektorju, zdaj pa razmišlja, da bi ga razširila še na nekatere druge sektorje, predvsem na banke in zavarovalnice.

900 tisoč Špancev že izgubilo službo
Celotno evropsko gospodarstvo je zaradi karanten, ki so jih države uvedle za zajezitev pandemije novega koronavirusa, ohromljeno, recesija je neizogibna. Nemški ekonomski inštitut IW ne izključuje možnosti, da bi se BDP v največjem evropskem gospodarstvu skrčil za 10 odstotkov, če bodo zdajšnje omejitve gibanja trajale do konca junija. Brezposelnost je že začela strmo naraščati. V Španiji, ki jo je epidemija ob Italiji najbolj prizadela, je od začetka uvedbe karantene delo izgubilo že 900 tisoč delavcev, od tega jih je imelo 550 tisoč začasno zaposlitev. Najhuje prizadeti panogi sta turizem in gradbeništvo.