Nemške načrte za opustitev pridobivanja elektrike iz premoga je prekrižala vojna v Ukrajini. Foto: EPA
Nemške načrte za opustitev pridobivanja elektrike iz premoga je prekrižala vojna v Ukrajini. Foto: EPA

Kot je pojasnil nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck, je dobava elektrike zdaj bolj zanesljiva, kot je bila pred krizo, in elektrarne na premog niso več potrebne.

Cene elektrike in plina so precej padle in razmah uporabe obnovljivih virov energije pomeni, da "večina elektrike zdaj prihaja iz čistih, do podnebja prijaznih virov," je dejal Habeck.

V družbah RWE in Leag so v nedeljo potrdili, da so ugasnili več elektrarn na lignit v premogovnih območjih v Porenju in Brandenburgu. Dodatno je nemško gospodarsko ministrstvo sporočilo, da je iz omrežja trajno odklopljenih osem srednje velikih in manjših termoelektrarn na premog s skupno močjo 1,6 gigavata.

Nemčija je med energetsko krizo, ko je iskala alternative ruskemu plinu, katerega velika porabnica je bila, po ruski invaziji v Ukrajini nekaterim termoelektrarnam na premog, ki bi po prvotnih načrtih že morale nehati delovati, podaljšala obratovanje, nekatere, ki so bile v rezervi, pa vnovič zagnala.

Četrtina elektrike iz premoga

"Zaprtja so bila načrtovana in ustrezno upoštevana v vseh napovedih oskrbe. Varnost oskrbe je še naprej zagotovljena," je po poročanju portala Euractiv sporočil nemški regulator za energetska omrežja BNetzA.

Kurjenje premoga je eden najbolj onesnažujočih načinov pridobivanja električne energije, zato so svetovni voditelji decembra lani na podnebni konferenci COP28 v Združenih arabskih emiratih pozvali k pospešitvi prizadevanj za postopno opuščanje pridobivanja energije iz premoga. Nemška vlada si je postavila rok do leta 2030 za "idealno" opustitev premoga.

Nemčija je leta 2023 s premogom zagotovila 26 odstotkov energije, kar pa je manj od 33 odstotkov leto dni prej, ko je bila energetska kriza na vrhuncu.