Na Gospodarski zbornici Slovenije že nekaj tednov opozarjajo, da ima energetsko intenzivna industrija že konkretne probleme, in sicer zaradi več kot 500-odstotne podražitve zemeljskega plina in 200-odstotne podražitve elektrike na mednarodnih borzah v zadnjem letu. Foto: Pixabay
Na Gospodarski zbornici Slovenije že nekaj tednov opozarjajo, da ima energetsko intenzivna industrija že konkretne probleme, in sicer zaradi več kot 500-odstotne podražitve zemeljskega plina in 200-odstotne podražitve elektrike na mednarodnih borzah v zadnjem letu. Foto: Pixabay

Tudi torkovo izredno zasedanje evropskih ministrov za energetiko v Luxembourgu, namenjeno prav posledic energetske krize, ni prineslo pravega olajšanja. Članice niso enotne glede vprašanja, ali je pri spoprijemanju s posledicami rastočih cen energije smiselno sprejemati konkretne intervencijske ukrepe na ravni EU-ja, tako da bo vsaka država še naprej sama skrbela za svojo energetsko politiko. Ministri so se sicer strinjali, da se bodo najšibkejši reševali oziroma se jim bo pomagalo z vavčerji, subvencijami in znižanjem obdavčitev.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec po vrhu poudarja, da Slovenija kakšnih ukrepov zoper podražitev elektrike za zdaj ne bo sprejela, češ, da je ceno zvišal le en ponudnik, drugi pa po ministrovih besedah napovedujejo, da tega ne bodo storili. Bo pa sprejela nekatere ukrepe za najranljivejša gospodinjstva. V torkovih Odmevih Televizije Slovenija je Vrtovec kot posebej priročne omenil t. i. energetske bone za najranljivejše skupine ljudi. "Zaščititi moramo zlasti prebivalce, ki jih te podražitve najbolj prizadenejo, in seveda na drugi strani tudi podjetja, ki so se prav tako znašla v hudih težavah," je dejal.

Razdrobljen pristop EU postavlja v negotov položaj

Zaradi visokih cen energentov je sicer vse več zaskrbljenosti tudi v gospodarstvu. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že nekaj tednov opozarjajo, da ima energetsko intenzivna industrija že konkretne probleme, in sicer zaradi več kot 500-odstotne podražitve zemeljskega plina in 200-odstotne podražitve elektrike na mednarodnih borzah v zadnjem letu. "Skrbi me, ker že od začetka oktobra, ko je bilo posredovano pismo s konkretnimi predlogi, nismo dobili povabila, da bi lahko predstavili naše ukrepe ukrepov tako predsedniku vlade kot tudi resornemu ministru," je za Radio Slovenija povedala Vesna Nahtigal z GZS-ja.

Ministri neenotni glede skupnih ukrepov zaradi rastočih cen energije

V podjetju za proizvodnjo jekel Štore Steel si želijo zgolj enake pogoje, kot jih ima konkurenca, poudarja glavni direktor Jani Jurkošek, ki opozarja, da trenutno ni tako. "Določene države so cene že omejile navzgor, kar pomeni, da naša konkurenca izhaja iz velike stroškovne prednosti pred nami. Ne vem, kje so potem še možnosti, da ostanemo znotraj tega trga," je dejal Jurkošek.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Urška Jereb, je Španija znižala DDV, Nemčija prispevek potrošnikov za proizvodnjo iz obnovljivih virov, Francija je zamrznila cene plina. Italija in Grčija blažita posledice energetske krize s subvencijami. Vsaj nekoliko poenoten pristop, predvsem pri nabavi in skladiščenju zemeljskega plina, bi bil po mnenju Nevenke Hrovatin iz ljubljanske ekonomske fakultete smiseln. "Mislim, da tak razdrobljen in neenoten nastop EU-ja dejansko vodi do tega, da EU ostaja brez plina, da ima zelo slabe pogajalske pozicije do Rusije," je opozorila.

Na kratek rok zaščita najranljivejših, na daljši obnovljivi viri in jedrska energija

Ob tem se sicer že pojavljajo napovedi, da utegne biti aktualna energetska kriza kratkotrajna, torej končana do konca pomladi. "Mnenja so različna. Tovrstne napovedi niso ravno hvaležne in jaz si ne upam napovedati, kakšna bo cena elektrike ali plina v spomladanskih mesecih," je dejal minister Vrtovec. Poudaril je, da je trenutno pomembno, da imamo zlasti kratkoročno ukrepe, okrog njih se je poenotil celoten EU. "V Sloveniji bomo naredili to, kar je potrebno – zaščitili najranljivejše skupine ljudi in hkrati onemogočili, da bi špekulativni trg še naprej deloval na takšen način, kot je do zdaj," je zatrdil v Odmevih.

Minister je ob tem dejal, da so se evropski ministri za energetiko v veliki meri strinjali tudi glede srednje in dolgoročnih ukrepov. "Da je potrebno dodatno vlaganje v obnovljive vire energije, da zeleni prehod ni del problema, ampak del rešitve, in da druge poti več ni, če želimo biti energetsko neodvisni in če želimo dosegati vse cilje, ki smo si jih zadali, zlasti podnebne," je naštel Vrtovec. Ob tem je izpostavil, da vedno več držav zavzema stališče, da je del rešitve tudi jedrska energija, med njimi to stališče zagovarja tudi Slovenija.

"Če želimo nadomestiti vse fosilne energente, premog in če želimo biti dolgoročno neodvisni, potem je jedrska energija tista, na katero moramo staviti za naslednjih nekaj deset le," je dejal in dodal, da je jedrski energiji vse bolj naklonjena tudi Evropska komisija.

Evropa neenotna o ukrepih zaradi energentov