Izsledki lanske raziskave svetovalne družbe McKinsey kažejo, da več kot ena od štirih žensk v ZDA zaradi preobremenitev med epidemijo razmišlja o prekinitvi kariere, čeprav na to še na začetku leta 2020 niso niti pomislile.

Zato avtorji raziskave opozarjajo na tveganje, da so ali bodo podjetja izgubila ženske vodje. S tem se bo izničil napredek zadnjih desetletij v smeri enakosti spolov. Na drugi strani poudarjajo, da je ta kriza tudi priložnost, da podjetja ustvarijo bolj fleksibilna in empatična okolja ter kulturo enakih možnosti za oba spola, so sporočili iz Združenja Manager.

S tem se strinja Jana Benčina Henigman, ki je januarja postala predsednica uprave Sberbank: "Leto 2020 je bilo leto neizmernih izzivov, pa tudi leto priložnosti. Ženske smo v preteklem letu odigrale nekaj zelo pomembnih in intenzivnih vlog, tako v službi kot doma. V ospredje so stopile zmožnosti učinkovitega uravnoteženja različnih področij, strokovne kompetentnosti, pozitivna energija, sposobnosti povezovanja in uvajanja potrebnih sprememb ter vztrajno in pogumno zasledovanje zastavljenih ciljev."

Epidemija prizadela sektorje, v katerih je zaposlenih več žensk

Epidemija covida-19 je povečala neenakost med spoloma, ker so ženske prevzele večino bremen, povezanih z varstvom in šolanjem otrok na daljavo, ter gospodinjskih del, ker je v bolj dobičkonosnih sektorjih manj žensk in ker je epidemija bolj prizadela sektorje, v katerih prevladujejo ženske, pravijo v združenju.

"Zato bo še večji izziv povečati delež žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu – v Sloveniji jih je po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov okoli 25 odstotkov. To je tudi eden od ciljev nacionalnega programa za enake možnosti žensk in moških do leta 2030, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter je zdaj v javni razpravi," so navedli.

Digitalna segregacija

V Sloveniji se po navedbah omenjenega združenja spopadamo tudi z velikim izzivom spolne segregacije v digitalnem sektorju, saj se trenutno na tem področju izobrazi in zaposli več kot 80 odstotkov moških. Tudi Evropska komisija je v načrtu za okrevanje kot ključne za prihodnjo blaginjo in odpornost Evrope opredelila naložbe v digitalni prehod, v katerem morajo pomembne vloge prevzeti tudi ženske, dodaja združenje.

Ne le digitalne, ampak kompetence na splošno so tiste, ki prinesejo uspeh, je prepričana Petra Juvančič, od junija lani izvršna direktorica Združenja Manager.

"Pri prevzemanju vodstvenih mest morajo najpomembnejšo vlogo imeti kompetence, ne spol. Šele ko nekdo izpolnjuje vse pogoje, se kot kriterij lahko doda zastopanost spolov. Je pa dejstvo, da včasih ženske za prevzem vodstvenega položaja potrebujemo več opogumljanja in tudi za to skrbimo v Združenju Manager. Hkrati pa vemo, da raznolikost bogati in daje najboljše rezultate," je dejala.

Karmen Pangos, od oktobra lani generalna direktorica Žita, prav tako poudarja pomen kompetenc in dodaja, da se nikoli ni ukvarjala s tem, kako nanjo gledajo kot na žensko v vodilni vlogi. "Svojo osredotočenost sem vedno usmerila na doseganje zastavljenih ciljev in na svoj osebni razvoj. Vse to je prineslo s seboj rezultate in kompetence, s tem pa tudi samozavest. In to je bilo in je še moja najboljša popotnica, argumenti in moja moč, ki je doslej prepričala. In nič drugače ni bilo tudi pri prevzemu sedanje vloge, saj se pri opravljanju svojega odgovornega dela počutim sprejeto in cenjeno," je dejala.

Predsednica sekcije menedžerk pri Združenju Manager in pomočnica glavnega direktorja Plinovodov Sarah Jezernik pa poudarja, da pri prizadevanjih za večjo uravnoteženost spolov na vodstvenih mestih ne gre za boj žensk, ampak za to, da so podjetja, ki stavijo na raznolikost in uravnoteženost, dokazano uspešnejša, kar potrjujejo številne raziskave.