Ljubljanska borza (LJSE) si že kar nekaj časa prizadeva za večjo prepoznavnost v tujini in na ogled postavlja predstavnike Gorenja, Intereurope, Krke, Luke Koper, Mercatorja in Merkurja. Ravno ti so tisti, ki lahko pripeljejo tuje vlagatelje na naš relativno skromen kapitalski trg.

1. Znan borzni nasvet, da prodaj maja in pojdi stran, za Ljubljansko borzo niti ne velja, saj vidimo, da se kar dogaja, kako to?

Gre bolj za "pregovor" kot nasvet. Na nobenem kapitalskem trgu na svetu cene delnic med majem in septembrom ne padejo oziroma stagnirajo vsako leto. Tako da morajo vlagatelji tovrstne pregovore jemati s precejšnjo mero rezerve.

2. Torej, če prav razumem, zdaj na LJSE tečaji rastejo, medtem ko na Japonskem, v ZDA in Nemčiji padajo?
Gibanje delnic na vseh svetovnih borzah je vse bolj povezano. Tudi cene delnic na Ljubljanski borzi vedno bolj sledijo cenam na svetovnih trgih. Pred leti so bile povezave med omenjenimi trgi celo negativne. To je bilo mogoče pripisati predvsem temu, da so pred desetletjem cene na razvitih svetovnih borzah poganjale predvsem delnice novih tehnologij, ki jih na Ljubljanski borzi še zdaj ni. Kasneje pa so bile cene delnic na Ljubljanski borzi pod velikim vplivom približevanja EU-ju (predvsem nižanja obrestnih mer), kar je bil specifičen dogodek in je seveda vplival samo na cene pri nas.

Predvsem prihod tujih portfeljskih vlagateljev in sprejem evra pa bosta v prihodnje povzročila, da bodo povezave gibanja cen še bolj izrazite. Razhajanja pa na kratek rok lahko nastajajo predvsem zaradi relativno majhnega števila delnic na domači borzi in tako lahko nekatere posebnosti slovenskih družb (panoge, velikost podjetij) vplivajo na to, da bo na videz povezanost med indeksi manjša, kot pa je v resnici.

3. Pa takšen, na primer "nenavaden" pojav poleti vzbudi zanimanje za naše delnice s strani tujih vlagateljev (da prej več kupujejo in poleti ne prodajajo)?

Pojav je vse prej kot nenavaden in sam po sebi seveda ne pritegne tujih vlagateljev.

4. Koliko pa je Ljubljanska borza prepoznavna v širšem, mednarodnem prostoru?

Ljubljanska borza je mednarodno (predvsem v Evropi) zelo dobro znana borza. Vendar pa za vlagatelja ni pomembna prepoznavnost borze, ampak izdajanje delnic. Tukaj si večrat težko predstavljamo položaj, v katerem je na primer ameriški portfeljski vlagatelj. Na domačih borzah lahko na primer kupi okoli 10.000 delnic različnih izdajateljev. Če takšnega vlagatelja želimo zvabiti na Ljubljansko borzo, mu moramo ponuditi nekaj, česar doma ne najde (na primer potencial rasti, ki ga naša podjetja črpajo na JV Evrope).

Glede na zahteve takšnih vlagateljev (likvidnost, transparentnost poslovanja ...) imamo na naših policah maksimalno deset delnic, ki bi bile lahko zanje potencialno zanimive. Promocijska dejavnost, ki smo jo začeli lani, je že obrodila prve sadove in nameravamo jo nadaljevati tudi v prihodnje. Podjetja morajo tujim vlagateljem svojo delniško zgodbo prodajati na podoben način, kot prodajo svoje izdelke kupcem. To ni lahek posel, a brez tega ne moremo pričakovati izboljšanja likvidnosti delnic na domači borzi, s tem pa ne nadaljnjega razvoja kapitalskega trga.

5. Kje so še rezerve, boljši marketing, novi produkti?

Rezerv je še ogromno. Smo v bistvu na samem začetku poti. Po mojem mnenju sta ključnega pomena dve stvari:

- na naše police moramo uvrstiti kar največje število zanimivih produktov. Tako bomo zadržali zdajšnje vlagatelje in privabili nove. Strategija "one stop shop" je dobro znana v trgovski panogi in jo je mogoče uporabiti tudi v borznem poslu. Se pravi, da moramo na borzo uvrstiti vse produkte, s katerimi želijo trgovati naši vlagatelji. V tem trenutku to pomeni od uvrstitev novih delnic (Telekom, NLB, Zavarovalnica Triglav, delnice novih hitrorastočih slovenskih podjetij) pa do uvrstitev novih produktov, s katerimi lahko vlagatelji kupujejo tudi izpostavljenost na tuje trge - razvite in razvijajoče se (vzajemni skladi, ETF, naložbeni certifikati, 'warranti' in podobni).

- na borzo moramo pritegniti kar največje mogoče število portfeljskh vlagateljev s kar najbolj različnimi interesi. Tako bo več trgovanja in s tem se bo izboljšala tudi likvidnost trga. Boljša likvidnost pa pomeni boljšo učinkovitost trga (cene so bližje poštenim vrednostim) in nižje transakcijske stroške. Za to pa bo treba zagotoviti vso potrebno infrastrukturo, ki bo omogočala bolj aktivno trgovanje (programirano trgovanje, 'shortanje' ...).

Ob vsem tem pa bo seveda zelo pomembno, kako bo potekala implementacija evropskih direktiv na slovenski kapitalski trg. Do zdaj je slovenska regulativa bolj odganjala portfeljske vlagatelje, kot da bi jih privabljala. Upamo, da se bo to v prihodnje spremenilo.

6. Bi bili lahko to indeksni skladi na indeks SBI 20, naložbeni skladi?

O tej možnosti potekajo že zelo konkretni pogovori s potencialnimi izdajatelji. V tem trenutku žal kaj več o tem ne morem povedati.

Milena Kalacun Lapajne