Električni gokart so izdelali učenci modelarskega krožka na OŠ Brinje iz Grosuplja. Med drugim ima vgrajen tudi delujoči avtoradio. Foto: RTV SLO
Električni gokart so izdelali učenci modelarskega krožka na OŠ Brinje iz Grosuplja. Med drugim ima vgrajen tudi delujoči avtoradio. Foto: RTV SLO
Ivo Dovič
Ivo Dovič je mentor, ki učence navduše za modelarstvo. S projektom gokart se je podal tudi v Španijo. Foto: RTV SLO
Modelarski krožek OŠ Brinje Grosuplje
Modelarski krožek je namenjem učencem od 5. do 8. razreda. Njihovi projekti včasih brez besed pustijo tudi mentorja. Foto: RTV SLO
Modelarski krožek OŠ Brinje Grosuplje
Projekt izdelave avtomobilov bodo začasno postavili v kot. Pri morebitnem novem projektu bodo uporabili bogate izkušnje, pridobljene pri izdelavi električnega gokarta. Foto: RTV SLO

Gre za električni gokart, ki je nastal pod mentorski vodstvom učitelja Iva Doviča, ki na OŠ Brinje v vzorno urejenem okolju vodi modelarski pouk. Do zdaj so se lotili kar nekaj večjih projektov (jadrnica Brina, space shutlle, gokart), še več pa jih lahko pričakujemo v prihodnje. Njihov trud je bil poplačan z odmevnim projektom električnega gokarta, ki so ga predstavili na znanstvenem sejmu v Španiji.

Koliko učencev obiskuje modelarski krožek? Je zanimanje veliko?
Letos krožek obiskuje 17 otrok, učenci bi še radi prišli, vendar so zmožnosti učilnice premajhne. Krožek obiskuje tudi pet deklet, ki so pokazale veliko zanimanje. Zanimanje je letos nadpovprečno veliko, odvisno pa je tudi od posamezne generacije. Lani je bil zelo odmeven projekt gokard, ki je pripomogel, da so učenci bolj pristopili k modealrstvu.

Ali učenci sami predlagajo, kaj bi želeli v tekočem šolskem letu izdelati?
Učenci izdelujejo gliserje, letala in druge izdelke iz lesa. Modelarski krožek prvič obiščejo v 5. razredu, kjer se najprej spoznajo z osnovami modelarstva, izdelujejo lažje modele, npr. gliserje, ki jih je veliko lažje izdelati kot avion, težje jih je tudi uničiti. Naučijo se osnovnih obdelovalni postopkov iz lesa, delo z žagicami itd. Učencem, odvisno tudi od njihovih sposobnosti, kasneje pustim več svobode. Nekateri so si izbrali že kar zelo zahtevne projekte in jih tudi uspešno izpeljali. Obstajajo tudi tekmovanja. Najbolj poznano je tekmovanje mladih tehnikov, ki je zelo široko tekmovanje, ki pokriva številne panoge, od modelarstva, avtomobilčkov, elektronike, robotike, tehničnega risanja ...

Kako ste prišli na idejo, da bi izdelali gokart? Kako ste izdelali načrt zanj, kje ste dobili material oziroma finančna sredstva?
Štiri leta nazaj je neki učenec izdeloval veliko jadrnico (dolgo cca 1,5 metra), nato so se drugi učenci pošalili, da bi jo povečali, da bi se lahko z njo peljali. Učenci so idejo resno zagrabili, videl sem, da imajo radi velike projekte, ki med drugim ustrezajo tudi meni. Najprej je nastala jadrnica, kasneje space shutlle, dve leti nazaj pa je na vrsto prišel projekt izdelave avtomobila. V prvi fazi je funkcioniral na pedala, lani pa smo vanj vgradili še motor. Ideja je bila od učencev, finančna sredstva pa smo dobili. Les, ki je osnovno gradivo za gokard, smo dobili od lokalnih mizarjev. Elektromotor je star, rabljen od viličarja, njegove hidravlične črpalke, ki sicer ni namenjena pogonu, vendar vseeno funkcionira.

Katere so bile največje težave, s katerimi ste se soočili pri izdelavi avtomobila?
Vsekakor električni pogon, njegova namestitev in izdelava električnega krmilja. Na pomoč nam je priskočil študent elektrotehnike Jure Tratnik. Sam sem za nasvet in pomoč pisal na fakultete, vendar sem dobil vse prej kot uporabne nasvete. Vse bolj je bila to ena velika skepsa. Potem se je javil študent, skupaj sva našla načrt na internetu, ki smo ga modificirali in zvezali, motor pa uspešno vgradili.

Kakšno moč oddaja električni motor in kakšo hitrost doseže?
Elektromotor ima moč 2 kW, deluje pa na avtomobilski akumulator (24 V). Največja hitrost, ki jo doseže, je okoli 25 km/h. Če upoštevamo, da gre za lesen avtomobil, ki ima gume od samokolnice in nima stekla, je kar adrenalinska zadeva.

Kako delujejo zavore? S predstavitve se zdi, da delujejo na principu ročne zavore. Kakšen je zaviralni mehanizem na kolesu.
Na prvi pogled je med vožnjo res videti kot ročna zavora. V resnici gre disk od kolesa in pa hidravlične zavore, kot jo poznamo pri navadnem kolesu. Je pa zavora za tako vozilo kar premalo močna.

Ali razmišljate o dodatnih izboljšavah gokarta?
Zaenkrat ne, moram pa poudariti, da smo se ga v teh dveh letih kar malo naveličali. Imamo željo po novih projektih, mogoče se bomo po končanem novem projektu vrnili na kakšen nov avtomobil in izkušnje, pridobljene na tem projektu, uporabili pri izdelavi novega štirikolesnika. Če bi danes delali gokart, bi ga vseeno naredil malo drugače.

Gokart ste predstavili tudi v Španiji? Kakšen je bil namen predstavitve in kakšen je bil odziv obiskovalcev?
Konec julija smo se kot zmagovalci na tekmovanju mladih tehnikov udeležili razstave tehničnih izdelkov. Izdelek smo predstavili na mednarodnem sejmu ESE, ki se je odvijal v Španiji. Gre za znanstveni evropski sejem za mlade, vendar pa so bili tam tudi predstavniki neevropskih držav. Odziv je bil zelo pozitiven. Tam je bil razstavljen še en električni avtomobil, ki je imel po mojem mnenju boljše vozne lastnosti, vendar pa je bil naš tudi zaradi barve in samega videza bolj vabljiv za obiskovalce.

Kateri izdelek drugih udeležencev sejma se je vam najbolj vtisnil v spomin. Ste morda dobili kakšne nove ideje?
Veliko je bilo dobrih stvari, med drugim tudi model satelita, ki dejansko deluje in so ga izstrelili par kilometrov visoko. Mogoče ga je bilo obračali, na različne točke pa je pošiljal signale. Ogromno je bilo robotov, zelo zanimivo pa je bilo tudi vozilo na daljinski pogon, opremljeno z videokamero in audiokomunikacijo, namenjeno reševanju izpod ruševin.

Kakšen je pa letošnji projekt modelarskega krožka?
Letošnji projekt je izdelava ekološkega gliserja, ki bo opremljen s kemijsko-biološkim laboratorijem, s katerim bomo lahko izvajali analizo vode na Radenskem polju. Dolg bo okoli tri metre in pol.

Se v okviru krožka veliko udeležujete podobnih prireditev v tujini? Kako bi primerjali znanje slovenskih učencev s tistimi v tujini, kjer se kasneje, tudi zaradi večjih finančnih sredstev, ki jih namenjajo zahodne države, več ukvarjajo z visoko tehnologijo.
Kakor sem lahko videl v Španiji, je res, da druge države vlagajo veliko večja sredstva v visoko tehnološko znanje. Pri nas je v osnovnih šolah tehnike v devetletki veliko manj, kot jo je bilo v osemletki. Sicer obstajajo izbirni predmeti, vendar to ni isto. Predmet je ali ni, vse je odvisno od interesa učencev. Se mi zdi, da je to korak nazaj. Sejma v Španiji so se udeležili učenci, ki izdelujejo satelite, priča smo bili znanju učencev iz robotike, ki jo že na veliko učijo v osnovnih šolah. Pri nas lahko o tem otoci izvedo le pri tehniki, pa še to samo malenkosti. Da bi učenec dobil kakšno bolj konkretno informacijo, pa je zelo težko, nič kaj praktičnega, od česar bi imeli koristi.

G. P.