"Odločila sem se, da bom sezono nadaljevala šele v Otepääju čez 14 dni, saj si moram vzeti nekaj časa za trening in obnoviti moči," je dodala v zadnjem času odlična smučarska tekačica iz Brinja, ki jo v Estoniji čakata njeni paradni disciplini, 10 km klasično in klasični šprint, v Rusiji pa bodo na sporedu samo discipline v prosti tehniki.

Po napornem novoletnem tednu na turneji Tour de Ski je Majdičeva zadnje dni preživela v domovini in med drugim trenirala tudi na Rogli. Vidno utrujena se je pritoževala, da še nedeljskega večera ne more preživeti v miru, ampak mora biti na voljo novinarjem.

Za vami je nekaj dni domačega treninga. Kaj ste v tem času točno počeli?
Ležala na kavču pa gledala v "luft" (nasmešek). Ne, imela sem trening in veliko obveznosti z mediji. Kakšno prosto uro sem poskušala izkoristiti za to, da bi se čim prej spravila k sebi. Voziti sem se morala vsak dan na trening na sneg, kjer koli je že to bilo.

Tour de Ski je uvedel veliko novosti v smučarskih tekih. Kako zdaj gledate na vse skupaj, ko ste že uredili vtise?
Bilo je zanimivo, vendar naporno tako za nas tekmovalce kot za spremljevalne ekipe. V prihodnosti se bo verjetno stremelo k temu, da bo zaradi medijev vse skupaj še bolj zanimivo. Kljub temu se bom morala odločiti, ali bo to zame prioriteta, saj je stvar zelo naporna. Vprašanje je, kaj bi bilo, če bi bili na sporedu še tisti dve tekmi, ki sta odpadli. Skristaliziralo se bo v prihodnosti. Toliko točk prinese, da se splača iti tja, a če imaš v sezoni tri cilje, jih je potem lahko že preveč. Denarna nagrada je samo za prve dovolj močna.

V klasični tehniki ste v samem vrhu. Kaj vam manjka, da bi se borili za vrh tudi v prosti tehniki?
Po navadi je tako, da sem po klasiki hudo utrujena. Tehnika je dobra, mislim, da mi manjka le malo več samozavesti.

Tekmo v Oberstdorfu, na kateri ste zmagali, ste začeli dokaj počasi, potem pa ste kar naenkrat prestavili v višjo prestavo in pometli s tekmicami. Je bila to taktična poteza?
To je bila zelo težka proga, tekmice pa so bile zelo utrujene že od prej. Sama nisem taktizirala, tekla sem tako kot vedno. To ni presenetljivo za tiste, ki me poznajo, saj večkrat začnem malo počasneje, nato pa nadaljujem hitreje.

Vaša velika tekmica je Finka Virpi Kuitunen, ki vodi v skupnem seštevku. Po tistem zloglasnem svetovnem prvenstvu v Lahtiju leta 2001 so jo ujeli pri jemanju nedovoljenih poživil. Kako gledate na to, da vam mesta pri vrhu odžira "grešnica"?
Jaz gledam na doping in te stvari tako, da če bi lahko odločala, bi uvedla doživljenjsko prepoved in visoke denarne kazni. Toda tako pač je, pravila določajo vodilni pri Mednarodni smučarski zvezi. Direktor našega svetovnega pokala Jürg Capol je nekoč rekel: "Bil bi naiven, če bi trdil, da v teku na smučeh ni dopinga." Sama niti nočem preveč razmišljati o tem, ker si slej kot prej slabe volje zaradi tega. Ugibanja o tem, ali ga je vseeno nekaj manj kot nekdaj, pa so špekulacije. Boljše, da se drugi s tem ukvarjajo.

Februarja lani ste se v Davosu po skoraj štirih letih znova uvrstili na zmagovalni oder tekme za svetovni pokal. Tudi v "sušnih" letih ste trdo trenirali, a niste stali na stopničkah. Kako, da vam ni uspelo že prej?
Mogoče smo spremenili malo detajlov v treningu. Seveda pridejo vzponi in padci, konkurenca pa je močna. Šprinti so mi bili na začetku zanimivi, takrat sem kar z lahkoto prihajala do dobrih uvrstitev. Kot glavni razlog, zakaj mi ni uspelo že prej, pa bi izpostavila to, da sem bila velikokrat bolna. Lani po dolgem času nisem imela težav z zdravjem.

Kje imata Marit Björgen in Virpi Kuitunen prednosti pred vami in kje vidite vaše prednosti?
Onidve prihajata iz velikih nacij, kjer ni nič prepuščeno naključju. Lažje vzdržujeta visok nivo, ker imata že doma tako veliko konkurenco. Vesta, kako trenirati, kaj je tista stvar, ki pripelje do vrhunskega rezultata. Midva z Robertom (trenerjem Slabanjo, op. p.) pa sva se vse sama učila. Kar se mojih prednosti tiče, pa je to že pregovorna trma in to, da ne poznam besede nemogoče.

Apetiti javnosti so narasli. Boste razočarani, če na svetovnem prvenstvu v Saporu ne boste osvojili medalje?
Apetiti so narasli že pred štirimi leti, toda zdaj nisem več obremenjena s tem, kaj si želijo novinarji. Želela si bom tekmovati predvsem zaradi sebe, ne pa da bodo drugi veseli. Dejstvo je, da je povsem realno, da ne dobim kolajne, saj bo na vsaki tekmi 15 kandidatk za stopničke. Na takih tekmah je po navadi več presenečenj, velike tekme pa pogosto prinesejo razočaranja favoritom. Seveda si želim visokih uvrstitev, ne pričakujem pa prav ničesar.

Kaj bi vam več pomenilo - vrhunska uvrstitev na SP-ju ali uvrstitev med prve tri ob koncu svetovnega pokala?
Upam, da bo vsaj kaj od tega uspelo. Vesela bom vsake uvrstitve do 10. mesta. Uspeh je že, da sem do polovice sezone na 3. mestu. Poskušala bom zadržati formo, res pa je, da bom izpustila nekaj tekem. Na Japonskem sem že lani videla, da so razmere težke in zame neugodne. Možnost rizika je velika. S sezono sem že zdaj zadovoljna.

Ali čutite kaj več pritiska, ker ste to zimo z naskokom prvo ime slovenskega zimskega športa, ki je v krizi?
To je neumnost. Vsi športniki trdo trenirajo in se trudijo, da bi se čim bolje izkazali, toda vsi imajo lahko lažjo krizo, ki je mogoče prehodna. Tako da kakšne hude krize v bistvu ni. Poglejte Gregorinovo in Jermana. Verjamem, da bodo tudi drugi začeli dosegati boljše rezultate. Jaz bom zelo vesela.

Matej Rijavec in Aleš Golob