Iran je država z bogato zgodovino in po nekaterih namigih naslednja tarča ZDA, ki se ne strinjajo z njenim spornim jedrskim programom.
Iran sicer trdi, da je njihov program povsem miroljuben, vendar pa velesile z ZDA na čelu temu ne verjamejo. Tako se odisejada, povezana z iranskim jedrskim programom, vedno bolj zapleta. Kako to vpliva na življenje v Iranu, smo vprašali Silva Čelika, ki že dve leti živi in dela v Iranu.

Kakšen je Iran v očeh človeka, ki tam nekaj časa živi? Ali so Iranci tudi do tujcev, ki v državi živijo dlje časa, tako prijazni, kot naj bi bili do turistov? Imajo človeka hitro za svojega, ali je prijaznost le površinska?
Povsod so prijazni in neprijazni ljudje. Posebnost Irancev je ta, da je prijaznost priučena. Po iransko se ta priučeni način obnašanja imenuje Tarof. Otroci ga pridobijo od staršev, uresničujejo ga v šoli, službi in povsod, kjer je predviden. V prometu, kjer ni predviden, včasih nastanejo hudo neprijazne situacije. Turisti oziroma popotniki so predmet posebne pozornosti in zaščite. Prijaznost je seveda površinska in naivna, za sprejem človeka za svojega pa je treba več časa. Iranci te radi poučijo, da v Iranu ne moreš nikomur zaupati.

Na kakšen način se zaostrena situacija glede iranskega jedrskega vprašanja odraža v življenju navadnih državljanov na ulici, odnosu do tujcev ...?
Iranci so vajeni izrednih razmer. Spremljajo jih vse življenje, tako da je trenutna situacija samo epizoda v nizu podobnih. Eno samo prilagajanje, kar na eni strani pomeni soočanje s hudimi preizkušnjami, po drugi strani pa ponuja možnosti za hiter zaslužek. Tujcev ni veliko, odnos do njih pa se je v zadnjem času celo izboljšal, saj se vsi še dodatno trudijo, da bi o Iranu dobili čim boljši vtis.

Kako ocenjujete iranski podjetniški duh? Se lahko ta muslimanska država na tem področju primerja z Zahodom?
Iranski podjetniški duh je močen, vendar deluje v drugačnih in omejenih gospodarskih pogojih. Kanalizira se skozi odprte možnosti, kot so trgovina, gradbeništvo in druge storitve. Proizvodnja je močno zapostavljena, vendar napreduje. Svojevrstne posebnosti so na področju trga kapitala, saj ima islam obresti za neprimerne. Značilen iranski podjetnik je svetovljan. Za družino je lepo poskrbljeno. Hči študira v Ameriki, sin je zdravnik v Nemčiji, žena pa živi v razkošnem stanovanju v severnem Teheranu, ki ga čistijo pravkar prispeli propadli kmetje iz province. Sam služi denar. Če je preveč zahtevno in ne prinaša dovolj dobička, se hitro preusmeri drugam.

Je Iran tudi po gospodarski strani zaprta država? Ima verska elita večji vpliv kot interesi kapitala? Ali je težava korupcije v Iranu velika?
Iransko gospodarstvo je centralno plansko s segmenti tržnega gospodarstva, zato je nujno, da je čim bolj zaprto. Avtomobilska industrija je npr. zaščitena s 100-odstotnimi uvoznimi dajatvami na uvoz avtomobilov. Iran je trg s 70 milijoni porabnikov, zato si to do neke mere zaprtost lahko privošči. Najpomembnejše gospodarske panoge nadzorujejo močne skupine ljudi, ki skrbno selekcionirajo vstop. Interesi kapitala se prepletajo z drugimi interesi moči. V muslimanskih državah je vera bolj ali manj povezana z vsem. Težava korupcije je velika.

Kje vidite možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja slovenskih in iranskih podjetij? V katerih panogah vidite za Slovenijo največ priložnosti?
Možnosti so zlasti na področju trgovine. V Iranu se lahko proda dobesedno vse. Od najcenejših kitajskih majic do najdražjih nemških avtomobilov. Priložnosti so zlasti za dobre slovenske blagovne znamke, ki so bile v preteklosti že prisotne, zdaj pa jih ni. Na drugi strani sta seveda nafta in zemeljski plin. Iran ima druge največje zaloge nafte na svetu in to bo z leti postajalo vse pomembnejše. Pri tehtanju plusov in minusov pri vlaganju so pri plusih glavni: skoraj brezplačna energija, lojalna in dokaj izobražena delovna sila, pri minusih pa počasna in neučinkovita birokracija ter seveda veliko tveganje.

Je lahko za slovensko podjetje prednost, da prihaja iz nekdanje Jugoslavije? Kako bi se to dalo izkoristiti v našo korist?
To, da slovensko podjetje prihaja iz nekdanje Jugoslavije, ni nikakršna prednost, je pa prepoznavnost bistveno večja. Slovenija se le redko znajde v novicah iranskih medijev. Nazadnje je bilo takrat, ko so v Ribnici izdelali največjo leseno žlico na svetu. Ko jim omenim Slovenijo, še največkrat pomislijo na Rusijo.

Kakšne spremembe je prinesla izvolitev Mahmuda Ahmadinedžada prebivalcem Irana in kako njegovo izvolitev čutijo tuja podjetja v Iranu?
Pričakovanja prebivalstva so bila velika. Zlasti so pričakovali hitre spremembe na socialnem področju. Iranska država sicer vsako leto administrativno dvigne plače za določen odstotek, letos pa je bilo to drastičnih 30 odstotkov. Cene dobrin so še predtem poskočile za isti odstotek. Številna podjetja so dosegla tihe dogovore z zaposlenimi, tista bolj na očeh pa so bila prisiljena odpuščati. Predsednik je s svojimi izjavami zaradi dviga cene nafte zelo pripomogel k povečanju deviznega priliva. Začela je delovati naftna borza v evrih. Povečale so se cene zlata, kar je zagrenilo življenje marsikateremu potencialnemu ženinu, saj je zlato največkrat predmet ženitne pogodbe. Tuja podjetja v Iranu delijo usodo iranskih podjetij.

Kakšne posledice bi imele morebitne sankcije Varnostnega sveta (VS) na poslovanje slovenskih in drugih tujih podjetij?
Slovenska in druga tuja zahodna podjetja bi morala spoštovati ukrepe VS-ja. Posledice bi bile odvisne od vsebine le-teh. Iran že zdaj nima diplomatskih odnosov z ZDA. Z nekaterimi državami pa je zaradi različnih zamer sam ohladil odnose, ki se kažejo v selektivnih gospodarskih omejitvah, čeprav diplomatskih odnosov z njimi ni prekinil.

Kakšna je medijska razpršenost iranskih občil? So cenzurirana ali imajo Iranci dostop do vseh zahodnih medijev? Kakšna je cenzura na internetu? Dobiva Zahod pravo podobo o tej državi?
Medijska razpršenost je zadostna. Mediji vključno z internetom so cenzurirani. Mislim, da podoba Zahoda o Iranu ni prava. In nasprotno. Prevladuje zelo omejen, da ne rečem senzacionalističen pristop. Mediji poročajo o dogodkih, ki zadevajo 10 odstotkov Irancev, tako da človek dobi vtis, da je Iran izjemno nevarna in do tujcev sovražna država. V resnici je zlasti Teheran zelo urejeno in varno mesto z ljudmi, ki se ukvarjajo s čisto vsakdanjimi stvarmi, ki pa hkrati ne zamudijo nobene priložnosti za obširno razlago o svoji slavni zgodovini in arijanstvu. Nam to ne pomeni veliko, njim pa ogromno.

M. N.