Dobitnik številnih naslovov v tem izredno popularnem bencinskem športu je spregovoril o navadah Slovencev za volanom, nedavno končanem avtomobilskem salonu in svoji karieri.

Danes uspešen poslovnež in tekmovalec se trenutno pripravlja na bližajoči se reli Hella, bolj znan pod nekdanjim imenom reli Saturnus, ki je bil, kot sam pravi, povod, da se je zaljubil v ta šport. Andrej za največji uspeh šteje trikratni zaporedni naslov v srbskem državnem prvenstvu, za kar je prejel prestižno zlato čelado, dvakrat je osvojil tudi reli Saturnus, na katerem pa ga je velikokrat spremljala nesreča. Sam upa, da bo letos drugače in bo ubranil naslov.

Pozdravljeni! Srečali smo vas na 23. avtomobilskem salonu Slovenije. Med kar nekaj dirkaškimi avtomobili, omenimo citroen C4 svetovnega prvaka Sebastiena Loeba, pa ni bilo vašega subaruja impreze, zakaj?Razlog je bil tehnično-logistične narave. Sejem se je namreč začel le nekaj dni po prvi dirki za DP v Avstriji, ki je bila zelo dolga in specifična. Kljub povabilu nekaterih sponzorjev nismo mogli zagotoviti, da bo avto pripravljen, zato smo sprejeli skupno odločitev, da je to preveč tvegano. Razstavljen pa je bil moj subaru in tudi sam sem dva dni preživel na avtomobilskem salonu.

Kakšna je razlika med vašim in Loebovim avtomobilom?
Če se izrazim po ljudsko, je razlika skoraj kot noč in dan. Loebov avtomobil sodi v tekmovalni razred WRC, kjer vemo, da gre za tiste najbolj brutalne relispecialke. Avtomobil se razlikuje v vseh pogledih - od same moči motorja, menjalnika, podvozja, zavor, platišč, ki so lahko predpisano večja, težišča - skratka gre za relispecialko.

Ali obstaja kakšna možnost, da bi vas kdaj videli za volanom takega avtomobila?
Po naravi sem realist, to večkrat ponavljam. Čeprav želja obstaja, ne vidim neke realne možnosti, da bi s takim avtomobilom nastopil v programu dirk ali pa celo na svetovnem prvenstvu, saj gre za izredno velik proračun, ki pa je v tem trenutku v Sloveniji neuresničljiv. Mislim, da je za slovenske razmere vrhunska skupina N, v kateri tekmuje naša ekipa, pa tudi čedalje več drugih ekip je opremljenih s temi avtomobili. Mislim, da je to za slovenske razmere zelo velik uspeh in, gledano realno, neki vrh trenutnih zmožnosti.

Ste že testirali tak dirkalnik?
Vozil sem že kar nekaj različnih modelov, žal na dirki ne, to so bila le neka testiranja. Najnovejših WRC-specialk sicer še nisem vozil, šlo je za prejšnje evolucije.

Kaj pa osebna poznanstva z najuspešnejšimi svetovnimi vozniki?
Srečal sem se skorajda že z vsemi. Na reliju Monte Carlo smo se srečali ob nekaterih priložnostih, izmenjali tudi kakšno besedo, kolega pa sem z nekaterimi sedanjimi in nekdanjimi vozniki svetovne špice. Recimo z Romanom Kresto, ki je bil še lani tovarniški voznik Forda, sva dobra kolega in tudi letos sva že skupaj testirala.

Po koncu avtomobilskega salona so bili vtisi pozitivni, vsaj glede obiska ...
Vsekakor sem zadovoljen, da je avtomobilski salon po petih letih ponovno oživel. Zagotovo je tak salon potreben za Slovenijo, saj je že znano, da Slovenci gojimo veliko naklonjenost do avtomobilov. Ne gre pa samo za to, gre tudi za gospodarsko povezavo, nenazadnje je pomemben delež gospodarstva povezan z avtomobilsko proizvodnjo. Mislim, da bi morali v Sloveniji ta del, kot tudi trgovskega, še dodatno razvijati, in upam, da ne bomo potrebovali do naslednjega salona ponovno pet let, ampak bo to končno postala spet neka tradicija, ki se bo nadaljevala.

Menite, da bi moral biti sejem vsako leto ali na nekaj let?
Mogoče vsako leto ne bi bilo frekventno, saj bi izgubil tisti sijaj. Obdobje dveh let se mi zdi pravšnje in zelo primerno. Upam, da bo leta 2008 ponovno avtomobilski salon ali v Celju ali Ljubljani.

Vam je v Celju kakšen štirikolesnik še posebej padel v oči? S katerim bi se odpeljali domov?
Moram reči, da sem svoje potrebe in želje že potešil oziroma imam urejene. Vseeno rad pogledam vse novitete, nenazadnje sem tudi osebno-poslovno vezan na avtomobilski posel, tako da si z veseljem pogledam najprej naše modele, tiste, ki jih tudi zastopamo, je pa tudi dobra priložnost, da pogledaš in preveriš, kaj počne konkurenca.

Ali so ženske za volanom res boljši vozniki kot moški?
Ne bi rad generalno ocenjeval, kdo je boljši voznik. Nenazadnje bo dobra priložnost za oceno prvi resničnostni šov, ki bo prav s tem namenom potekal jeseni v Sloveniji in v katerem se bosta pomerila ženska in moška ekipa. Sam nimam stereotipa, da so ženske slabe voznice, mogoče lahko rečem, da so celo bolj pozorne kot moški. Na splošno pa menim, da na naših cestah manjka prometna kultura. Ne mislim le na tiste prehitre, po navadi so težavni prepočasni oziroma tisti, ki ne upoštevajo prometne kulture. Živimo v času, ko je tudi promet gostejši, kar pomeni, da nastajajo prometni zamaški, zato mora biti tudi vožnja temu prilagojena. Nekdo, ki vozi prepočasi, se ukvarja z mobilnim telefonom, povzroča prepočasno vožnjo in s tem zamaške, posledično povzroča živčnost pri drugih voznikih. Skupni imenovalec pri teh prehitrih in prepočasnih voznikih je enak.

Kakšne so vaše navade za volanom jeklenega konjička, ko ne tekmujete?
Mislim, da sem zelo zgleden voznik. Ne bom rekel, da nikoli ne prekoračim predpisane hitrosti. Nenazadnje mislim, da je ta stvar potrebna razprave, ker so na kakšnih odsekih neustrezno postavljeni prometni znaki. Predvsem se skušam prilagoditi cestnim razmeram in čim bolj upoštevam prometno kulturo. Velikokrat se zgodi, da me ljudje prehitevajo, torej nisem najhitrejši, s tem pa želim postavljati tudi nekakšen zgled v prometu.

Ali že razmišljate, kaj boste počeli po končani karieri? Boste mogoče ustanovili šolo varne vožnje kot vaš dirkaški kolega Brane Kuzmič?
Zagotovo želim po končani karieri ostati v stiku z avtomobilizmom - v zelo širokem pomenu besede - poslovno, kar nenazadnje to počnem že vrsto let, in pa po vsej verjetnosti tudi v športu. Seveda bi te izkušnje, ki sem jih skozi leta dobival in jih še pridobivam, rad prenesel na mlajše, tako v športnem kot tudi v varnostnem smislu. Brane Kuzmič je lep zgled, kako se lahko to prenaša v javno dobro. Z Branetom na tem področju že sodelujemo, kakšna pa bo moja vloga, je v tem trenutku še prezgodaj govoriti.

Bliža se največji slovenski avtomobilistični praznik Rally Hella, bolj znan pod nekdanjim imenom Rally Saturnus. Nekje sem prebral, da ste kot najstnik celo pobegnili iz bolnišnice, da ste si lahko ogledali spektakel.
Da, res gre za to anekdoto. Takratni Rally Saturnus je bil povod oziroma krivec, da sem se navdušil nad tem športom, zato mi pomeni veliko. Z leti na njega gledam drugače, je na neki način samo dirka v prvenstvu, dirka z največjim pomenom. Nanj se prijavi največ tuje konkurence pri nas in sem zelo ponosen tudi na te dosežke, ki sem jih dosegel v preteklosti, čeprav se mi je že nekajkrat zgodila največja smola prav na Saturnusu. Večkrat sem imel zmago že v rokah, pa se mi je nekako zaradi okvare izmuznila. Upam, da nas letos čaka lepa prireditev, z veliko tuje in domače konkurence in veliko gledalci, o tem ne dvomim. Upam tudi, da bomo imeli po začetnih težavah z avtomobilom več sreče in da bomo na Saturnusu nastopili v polnem sijaju, kot smo ga v ekipi že večkrat pokazali.

Kakšni so vaši načrti v prihodnje? S tem mislim predvsem na najvišjem nivoju, kot je dirka svetovnega prvenstva v Monte Carlu.
Realist sem. Nastop v Monte Carlu je bil za nas velik zalogaj, tako tehnični, logistični, nenazadnje finančni. Kar nekaj časa bomo potrebovali, da si bomo opomogli, zato želje in ideje obstajajo. Upam, da jih bomo uspeli uresničiti. Kdaj in kje bo naslednji nastop, v tem trenutku težko povem, je pa to naša velika želja, za katero si bomo prizadevali, se potegovali in storili vse, kar je v naši moči.

G. P.