S tem, ko vsi lahko kosijo in dobijo vsi enako šolsko kosilo ali pa ko bi vsi lahko odšli na morje v kolonije, kot smo šli nekoč. To da izkušnjo enakosti. In potem bi ti otroci dejansko lahko rasli z drugo izkušnjo, izkušnjo pravičnejšega sveta. Z drugim pogledom na ta svet in tudi z večjo željo nekaj prispevati skupnosti in temu svetu.”

Specialistka otroške psihiatrije, izjemna strokovnjakinja za razmere na kriznih območjih in predsednica Slovenske filantropije o tem, da imajo vse oblike pomanjkanja skupni imenovalec: to je občutek neenakosti in krivičnosti, Val 202.