Navedek sem mimogrede opazil na Twitterju, analitiki pa zdaj svarijo, da se Španija prostovoljno spušča v novo, morda celo, bolje rečeno, dodatno trpljenje. Kolumnist časopisa The New York Times, Paul Krugman se je ta teden spraševal, čemu se komu zdijo tovrstni ukrepi smiselni.

Pri tem ukrepe vlade Mariana Rajoya označuje kot ostre varčevalne pristope, ki bodo okrepili brezposelnost, ne da bi pri tem resneje izboljšali fiskalne težave ali težave z nekonkurenčnostjo. Kako sploh izmeriti stroške varčevanja? A kaj sploh ostane premierju Rajoyu. Na eni strani ima bolne banke, na drugi bolehno delovno silo, vse skupaj so v Bruslju zavezali v predvidoma 100-milijardni reševalni sveženj. Ta sicer res ne prinaša popolnega svežnja ukrepov za ureditev javnih financ in nadzor Trojke na terenu, a dejstvo je, in to je španska vlada pokazala, da brez dodatnega zategovanja zategnjenih pasov ne bo šlo.

Začetek tedna je delno zaznamovala tudi Slovenija. Aktualni Economist sicer še naprej razpravlja o tej možnosti, šef evrskega območja Juncker pa je v noči na torek potrdil, da slovenska vlada ne namerava prositi za finančno pomoč. Napovedovanje prihodnosti sicer ni ne v moji domeni ne v domeni Junckerja. Bomo videli. Tuji mediji so na preži.

Kje torej smo?
Na razpotju nedvomno. V obdobju, ko bi moralo priti do preloma. Vsekakor Evropska unija poleg daljnosežnega povezovanja nujno potrebuje kratkoročne ukrepe, s katerimi bo »prestrašila« finančne trge do te mere, da ji bodo začeli zaupati. Številni analitiki v teh dneh pišejo o tem, da se evro lomi hitreje, kot ga politiki lahko krpajo, da je poletje primeren čas za razmislek, kaj vse bo treba jeseni sprejeti, da bo evropska monetarna unija lahko zadihala.

Znova smo pri okrepljeni vlogi Evropske centralne banke, pri poenotenju dolga. Tam, kjer ni nemške kanclerke, ki pa očitno dopušča prve korake k bančni uniji. Ne glede na to, da tudi v tem primeru gre k poenotenju težav posamičnih držav oziroma bančnih sistemov. Nedvomno zelo pozitivno bi bilo, če bi davkoplačevalce že kaj kmalu izključili iz enačbe reševanja bank. Pri Španiji očitno še ne, kar bi, če bi Španija pred veljavnostjo stalnega mehanizma za pomoč ESM potrebovala pomoč, zaradi dodatnih poroštev (175 milijonov) bremenilo tudi slovenske finance.

Vse večji delež brezposelnih
Ključna cena recesije (ki jo po mnenju nekaterih analitikov doseganje začrtanih javnofinančnih ciljev še podaljšuje) in varčevanja v Španiji je povezana predvsem z vse večjim deležem brezposelnih. Ta dosega že skoraj 25 odstotkov in je najvišja v državah z evrom ali v državah OECD. Pariška Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je med tednom ocenila, da bi države OECD za povrnitev stopnje brezposelnosti na predkrizno raven morale ustvariti približno 14 milijonov delovnih mest. "Nujno je, da vlade uporabijo vsa sredstva, ki so jim na voljo, da pomagajo iskalcem dela, še posebej mladim, z odpravljanjem ovir za ustvarjanje delovnih mest in z vlaganjem v njihovo izobrazbo in znanja," je pozval šef OECD Angel Gurria.

Če države ne bodo oblikovale politik, ki bodo šle v smer oblikovanja novih delovnih mest, se bo število brezposelnih s sedanjih 17,4 milijona povečalo za 4,5 milijona, pa je svarila Mednarodna organizacija dela (ILO). To je dejansko najhujši problem te krize.

Iz Bruslja za MMC,