Čez čas bo to leto postalo mit. Kot so tisti dobri stari Titovi časi. Le da z drugo konotacijo. Negativno. Šahovnica ima 64 črno belih polj, a samo dve barvi. Nekateri šah smatrajo za šport, drugi za umetnost. Podobno kot življenje. Cilj je, da po koncu igre odkorakaš kot zmagovalec. Z željo po ponovnem uspehu. Vmes tehtaš kombinacije, predvidevaš nasprotnikove poteze, se braniš s tem, ko napadaš. In obratno. Težko je igrati igro, če ne poznaš nasprotnika in ne moreš gledati v oči. Podobno je nemogoče pomagati nekomu, ki si tega ne želi. A vseeno je toliko lažje pomagati drugemu kot sprejeti grenko resnico, da se bojiš teže, ki pride ob odločitvi, da pomagaš sebi.

Šahovnica ima 64 črno belih polj, a samo dve barvi. Nekateri šah smatrajo za šport, drugi za umetnost. Podobno kot življenje. Foto: Pixabay
Šahovnica ima 64 črno belih polj, a samo dve barvi. Nekateri šah smatrajo za šport, drugi za umetnost. Podobno kot življenje. Foto: Pixabay

Kakor koli obrnemo, smo letos vsi pristali v istem počenem čolnu, le da smo se razdelili na tiste, ki so z zadnjimi močmi krpali luknjo in tiste, ki so jih gledali in se mirili z mislijo, da čoln ne razpada na njihovem koncu. Če zaidemo v 'pocukrane' hollywoodske klišeje: kako blizu menite, da bi stali orkestru, ki se je vrnil s premraženimi rokami in začel vihteti loke nad violinami, ko se je Titanik začel potapljati? Hipotetično vprašanje, ki bo odveč za posadko na repliki Titanika. Leta 2022, ko naj bi začela pluti, ne bo imela niti priložnosti za skrb, da bi naenkrat trčila ob ledeno goro. Če že ne zaradi podnebnih sprememb, zagotovo zaradi umetne inteligence, ki že zdaj z veliko gotovostjo napoveduje potencialne nevarnosti za trčenje. Pred to ladjo bo samo nevidni nasprotnik. Kot pred nami.

Brezstična družba, ki je nastala po ponotranjenju brezstičnega načina plačevanja, je povzdignila prav to, kar je skrito očem. Porast kriptovalut in za mnoge začetek konca neizsledljivemu gotovinskemu trgovanju. Porast brezposelnosti in za mnoge začetek krize. Porast oglaševanja in čezmerno potrošništvo. Kons. 2020. Svet je postal destruktivni splet konstruktov, katerim vrednost daje zgolj in samo človek.

Še sam čas je konstrukt. Čas, merjen z uro, je človeška iznajdba, ki je opredeljena z urami, minutami in sekundami, na katere je razdeljen dan. Vse se je začelo, ko je astronom Christiaan Huygens v 17. stoletju iznašel uro z nihalom. Sekunda se je uveljavila kot 1/86.400 solarnega dneva. Ta koeficient so uporabili za delitev dneva na 24 ur, 60 minut na uro in 60 sekund na minuto. Toda hitrost Zemlje se spreminja iz dneva v dan za nekaj milisekund in se upočasnjuje, kar pomeni, da se sekunda podaljšuje. Še kako doživeta resnica v letu, ko cel svet (nekaj) čaka.

Prav v tem času decembra lani so začele ustvarjati želje in pričakovanja, načrti in upi za letošnje leto. Menjave služb, potovanja, športni podvigi, preganjanje stresa ... Klasične priprave na leto, ko bomo res rekli ne alkoholu in cigaretam. Tam do 6. januarja, vsaj. Vsekakor je to leto, ki ni šlo mimo po pričakovanjih, kaj šele željah. A mineva. Postalo bo del zgodovine, ki jo bo spisala zmagovalna stran – tista na drugi strani čolna. Leto bo postalo številka, o kateri nihče ne bo želel govoriti, ker je lažje verjeti v lažno upanje, da bo ob novi prelomnici vse lažje, kot se sprijazniti, da prihodnost oblikujemo v tem trenutku.

Če velja računati, da ima vsak kovanec dve strani, nas čaka leto pridobitev. Pridobitve izgubljenega časa, prijateljev, odnosov, upov ... Heh, če boste med srečnimi, tudi pridobitve na bančni račun. A vsekakor ne vsega odvzetega.

Premisleki iz karantene

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.