Jean-Claude Juncker. Foto: EPA
Jean-Claude Juncker. Foto: EPA
Matjaž Trošt. Foto: MMC RTV SLO

Tole zgoraj je malce ironiziran prikaz multiplikativne logike naložbenega evra Evropske komisije in njenega predsednika Junckerja, ki meni, da bo lahko z 21 milijardami v obliki denarja in poroštev sprožil naložbeno ofenzivo v višini 315 milijard evrov. Seznam projektov, gre za okrog 2000 primerov, se bere kot spisek želja držav članic. Po eni strani morebiti res zanimivo branje za potencialne vlagatelje. Žal nimam podatka o tem, koliko potencialnih vlagateljev si je spisek ogledalo ali kaj si o njem mislijo. A po drugi strani je to tudi spisek iz tega ali onega razloga neizvedenih projektov, ki si jih države ne želijo ali ne morejo privoščiti. Zdi se smiselno poudariti tudi okoliščine, v katerih so pri delovni skupini, ki išče vsebino Junckerjevih naložbenih idej, predstavljali nabor projektov.
Torej, pred sabo imam seznam okrog 2000 projektov, želja. Ki štejejo okrog 1300 milijard evrov. In so ga objavili, zdaj pa ga razlagajo, kako in kdaj in podobno se bo godilo s projekti. Ne, napaka, slednje ne drži. Razlagajo, zakaj ta spisek nima nikakršnega pomena, ker to, ali je neki projekt na tem spisku, ne pomeni, da bo na koncu na katerem koli spisku. Se pravi, da je projekt zgolj tehnično gledano projekt, a še bolj tehnično povedano, bodo projekti to postali, ko bodo prišli na neki drug seznam. Temu se reče del naložbene ofenzive. Dajanje občutka naložbene ofenzive, ker naložb preprosto še ni.
A v (političnem) Bruslju je večkrat kaj povedano samo zato, da se potem o tem govori in nemara naposled demantira. Testiranje javnega mnenja. V tem primeru pozornosti. Trenutno menda še čistilke in čistilci v stavbi Evropske komisije razpredajo o naložbeni strategiji predsednika Junckerja, čeprav o njej ne vedo skorajda nič. Ja, čakajte, niso edini, neznank je bistveno preveč, mislim, da tudi predsedniki vlad govorijo o neznankah. In kljub temu se je uveljavilo stališče, da je ta Junckerjev paket edina zveličavna miselna pot ta čas, da je to priložnost, ki jo je treba izkoristiti, ker da nas to lahko reši pred ... No ja, pred vsem. 1,3 milijona služb. Seveda, vsak napredek, vsak poskus napredka je treba pozdraviti, ampak v Evropski uniji je več kot 24 milijonov brezposelnih.
Zadnjič me je kolegica spomnila na Pakt za rast. Junij 2012. Želja je bila 120 milijard za zagon gospodarstva, s podobnim pristopom, nekaj denarja, nekaj premikov denarja, nekaj izvedenih finančnih instrumentov ter kombinacij ... In nič posebnega.
Juncker je moral nekaj spremeniti, nekaj povedati, nekaj dati tistim, ki so ga v Evropskem parlamentu podprli in pripeljali v Evropsko komisijo. Po svoje je morda najbolj zanimivo to, da je ponudil upanje. Vsekakor je obdobje, v katerem nastaja Junckerjev spisek želja, ustrezno. Kdaj, če ne zdaj, je čas za želje, upanje in pisma dobrim možem s polnimi vrečami.