"Naša letalska družba je za povprečnega Evropejca, ki si karto plača iz lastnega žepa, predraga," je zapisala Natalija Gorščak. Foto: BoBo
Natalija Gorščak
Natalija Gorščak se nam v svojih kolumnah oglaša iz Ženeve. Foto: MMC RTV SLO

Najprej cene poletov Adrie Airways – naša letalska družba je za povprečnega Evropejca, ki si karto plača iz lastnega žepa, predraga. Vožnja v majhnih letalih je tako neudobna kot v nizkocenovnikih, na primer easyJetu, s katerim sama in moji kolegi iz službe redno letimo. Edina razlika med easyJetom in Adrio je ta, da na Adrii dobiš prigrizek, na easyJetu pa ga moraš plačati. Toda verjamem, da bi vsak Slovenec raje dodal nekaj evrov za pijačo in hrano, da bi lahko letel ceneje. Tako pa nam ostajajo nizkocenovniki na tujih letališčih (naše je zanje predrago in zato nezanimivo) in GoOpti. Z njimi sem se peljala včeraj: načrtujejo nove proge v Zagreb, ki se z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo odpira potnikom. Slovenci, nekoč tako ponosni na svojo državo, bomo na letalo hodili v Zagreb. Zdaj se vozimo v Benetke, v Trst, Celovec, Gradec in na Dunaj in v Muenchen. Potem pa naj mi še kdo reče, da smo neodvisni in samostojni …

Namesto da bi vrli direktorji obeh velikih letalskih podjetij staknili glave in pokukali naokoli, kaj storiti, se ne zgodi nič. Čakajo na prodajo in na dobiček, ki bo nastal? Namesto da bi se zgledovali po naprimer Zadru: tamkajšnji župan je v dogovoru s hrvaško državo že pred leti odprl letališče za nizkocenovne prevoze. Tako je v Zadar začela prihajati gora turistov, ki jim je poleg zabave na Pagu ponudil še zabavo v Zadru in v vseh mestih naokoli. Lokalni turistični proračun je na ta račun pridobil ogromno sredstev in vložek v znižanje taks na lokalnem letališču se je še kako splačal. Croatia Airlines za polete na Hrvaškem ponuja cene, ki so prilagojene žepu povprečnega turista – polet iz Zagreba v Split ali Dubrovnik ima ceno, ki je še vedno taka, da si jo Hrvat srednjega višjega družbenega razreda lahko privošči, obenem pa ponujajo ogromno poceni poletov, tako da brez težav letijo po državi za izjemno nizko ceno. Res je, v Sloveniji bi se splačalo leteti iz Portoroža do Murske Sobote ali do Maribora, vendar je vprašanje, ali bi to imelo kakšen smisel? Toda Adria Airways bi lahko imela cenejši neposreden polet do Dubrovnika ali Splita, še posebej poleti – verjamem, da bi zagotovo zapolnila svoje kapacitete v času dopustov. Ko so polete imeli, so bili tako dragi, da je pri nas za ceno otroške vozovnice vsa družina letela iz Zagreba s Croatio z vključenimi stroški avtomobilskega prevoza do Zagreba.Pa pustimo sosede Hrvate, ki v Zagrebu gradijo dodatni terminal in – ja, dobro preberite - računajo tudi na slovenske potnike, saj so neposredno povezani z večino nemških mest in letijo tudi čez ocean.

EasyJet. Prejšnji teden sem z njimi letela iz Londona. Airbus je bil poln – Angležev, le tu in tam kakšen Slovenec. Sedela sem poleg dveh, ki vsakih 14 dni prihajata planinarit v Slovenijo, z easyJetom. Skandinavci, ki so tudi bili na letalu – prileteli so iz Koebenhavna skupaj z mano – so tudi prišli v Slovenijo zaradi planin in čistega okolja. Niso leteli z Adrio Airways naravnost od tam, ampak preko Londona z easyJetom, saj je vozovnica z njimi spet očitno cenejša, le časa izgubiš malce več, a glede na ceno se splača. Srce me je bolelo na koebenhavnskem letališču, ko sem videla direkten odhod letala naše Adrie v Ljubljano, toda kaj, ko je naš letalski prevoznik za nas mnogo predrag. Rekli boste, da gre za prevoznika, ki si ne more privoščiti nižjih cen, da ga k temu obvezujejo razne pogodbe in vse to je verjetno res, vendar še vedno ne razumem, zakaj ne bi mogli ustanoviti nizkocenovnika, ki bi z dobro politiko poslovanja lahko celo hranil starejšo sestro, Adrio. Tudi bogatejši potniki in podjetja varčujejo, zato bi se naš letalski prevoznik in letališče morala prilagoditi.

Strokovnjaki bodo zagotovo znali kritizirati moja laična razmišljanja, toda moja preprosta gospodinjska logika mi pravi, da spet čakamo, da nekdo kupi našega prevoznika in letališče ter da končno razprodamo praktično vse in postanemo tisto, kar Evropa od nas želi: leva provinca kuharic in natakaric. Če je bilo ob odprtju jeseniške železarne v sedemdesetih rečeno, da Slovenci ne bomo narod kuharic in natakarjev, bomo počasi postali ravno to – z nasmehi se bomo klanjali tujcem, ki bodo pokupili še tisto malo, kar je ostalo od nekoč bogate in perspektivne države.

Lep pozdrav iz mrzle, a sončne Ženeve.