"Zaupanje je očitno še naprej ključna postavka pritiska mednarodnih finančnih akterjev," v svoji kolumni ugotavlja Matjaž Trošt. Foto: BoBo
Matjaž Trošt
Matjaž Trošt slovenske gledalce seznanja z novicami iz Bruslja. Foto: MMC RTV SLO

Res je. Ključni namen vsakega posla je ustvarjati dobiček. A zrelativizirati vse skupaj na raven podtikanj ali nesramnosti... je preprosto rečeno, preveč naivno. Obstaja namreč podlaga za to, da je nagajanje lahko verodostojno. In čemur v Bruslju pravijo refomna nezmožnost ter slaba zapuščina ni zgolj opis delovanja trenutnih politikov ali politik. Čeprav se, kot zatrjujejo diplomatski krogi, tudi ponedeljkova vest agencije Reuters lahko razloži le z nagajanjem. Bombica. "Vemo, kdo nam nagaja," pravijo drugi. A ne povedo. Zaupanje je očitno še naprej ključna postavka pritiska mednarodnih finančnih akterjev. Kot je v ponedeljek zvečer dejal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, mora "slovenska vlada za odpravo presežnih neravnovesij ukrepati naglo in odločno, v prvi vrsti mora obnoviti zaupanje v bančni sektor in njegovo odpornost". Fitch v tej luči razpreda o vsaj dvakrat višji ceni reševanja bančnega sistema, kot ga predvideva Ljubljana. Slovenija bi sicer tudi, če se zgodi, kar napoveduje Fitch, leto 2014 končala bistveno pod povprečno zadolženostjo evrskih držav. Pri 72-ih odstotkih. Trenutno povprečje je namreč blizu 90 odstotkov glede na BDP. Obeti za Slovenijo so negativni.

Z zaupanjem ima težave tudi francoski predsednik Francois Hollande, ki so ga pred izvolitvijo označevali kot gospoda Spremembo. Zdaj številni opažajo, da se ni spremenilo kaj dosti, pa še tisto malo na slabše. Ko sta francoski predsednik in predsednik Evropske komisije sredi tedna v Bruslju skorajda soglasno iskala krivce za trenutne zahtevne razmere v evrskih državah se je nekdo pridušal, da je Hollande pravzaprav užival. Končno v družbi nekoga, ki uživa še nižjo stopnjo priljubljenosti kot on sam.

Dan pozneje je Hollande v Parizu sklical še posebno novinarsko konferenco, na kateri je več kot dve uri in pol govoril o svojih dosežkih in svojih načrtih. Leto in dan po prevzemu oblasti od svojega predhodnika Nicolasa Sarkozyja je vse bolj podoben predhodniku kot sebi pred volitvami. Če morate javnosti pojasnjevati, da je ključno delo predsednika odločanje, potem najbrž s svojimi odločitvami ne delujete preveč očitno. Prav to se je dogajalo Hollandeu. Ta je sicer deloval odločno, napovedoval ofenzivo proti recesiji in za zaposlovanje, a je pri tem bolj kot na svoje politike oporo iskal v evropski povezavi ter pri Nemčiji.

Znova je, a verjetno bo tudi tokrat brez uspeha, oživil idejo o evroobveznicah, skupni evrski vladi ter harmonizaciji davčnega sistema. Kaj ni tega govoril že Sarkozy? V Nemčiji so Hollandea prijazno preslišali, nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je celo poudaril, da Nemčija v javnosti ne bo kritizirala Francije in njene gospodarske politike. V enem stavku izrečene besede Nemčija, Francija, kritika. Je kdo sploh slišal, da NE BO kritizirala. Sicer kritiki tako ali tako pravijo, da ni česa kritizirati... Sam Hollande pa poudarja, da je prvo leto porabil za to, da je pripravil okvir za obvladovanje javnih financ. Načelni govor o prihodnosti, namesto o reševanju težav. Čeprav je slišati tudi ugotovitve, da je bil že skrajni čas, da se Hollande resno loti dela na evropski ravni, kjer sta moč in vpliv Francije po koncu dvojca Merkozy tako rekoč nevidna.

Za razliko od Hollandea slovenska vlada nima zagotovljenih še štirih let za krepitev zaupanja. Zgolj izrek očitnega.