Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za najboljšo rešitev za prenovo poslopja Baragovega semenišča je ocenjevalna komisija izbrala delo skupine arhitektov Mateja Vozliča, Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Anje Rudof in Zale Babič. Avtorica krajinske zasnove je Urška Kristina Škerl.
Sredi junija je prve stanovalce sprejela soseska Rakova Jelša II, projekt ljubljanskega stanovanjskega sklada, ki spreminja značaj te ljubljanske četrti.
V Madridu bo danes vrata odprla Galerija kraljevih zbirk, veličasten nov muzej, v katerem so zbrane vse umetnine, ki so jih v stoletjih nabrale generacije španskih vladarjev.
Na Ptuju bodo zaživeli prostori prenovljene Stare steklarske delavnice na Vrazovem trgu, kamor bo umeščen nov mladinsko-kulturni center. Vrednost projekta je 4,9 milijona evrov, od katerih je 2,2 milijona evrov zagotovila Mestna občina Ptuj.
Arhitekt Blaž Budja je na svojih mimohodih po Trgu republike v Ljubljani dokumentiral vsakodnevne trenutke, s tem pa ustvaril oseben poklon mojstru slovenske arhitekture Edvardu Ravnikarju.
V Plečnikovi hiši predstavljajo prevečkrat prezrtega arhitekta Vlasta Kopača, ki je deloval na več področjih - od arhitekture do spomeniškega varstva, od gorništva do grafičnega oblikovanja. Letos mineva 110 let od rojstva tega neutrudnega humanista.
Zlato jagodo, s katero Fakulteta za arhitekturo nagradi najbolj prodorno in domišljeno seminarsko predstavitev leta, je prejel projekt, ki je razmišljal o tem, kako Križanke zaščititi pred "apetiti kapitalov".
Krasni nori svet je naslov letošnje pregledne razstave projektov ljubljanske fakultete za arhitekturo, ki v ospredje postavlja vprašanje nujno potrebnih in radikalnih sprememb arhitekture in urbanizma v prihodnosti.
Med štirimi finalisti izbora mednarodne knjižničarske organizacije (IFLA) za najboljšo novo splošno knjižnico, zgrajeno v preteklem letu, je tudi nova zgradba Valvasorjeve knjižnice v Krškem. "Zelo smo presenečeni in veseli," pravi direktorica.
Pod Blejskim gradom raste muzej sodobne umetnosti Lah Contemporary, ki bo poseben že zaradi arhitekturne zasnove: ta je delo slovitega arhitekta Davida Chipperfielda. V muzeju, ki se odpira prihodnje leto, bodo na ogled dela iz zbirke Igorja in Mojce Lah.
Cineplexx Ljubljana Rudnik, ki je odprl svoja vrata pred letom dni, je prejemnik nagrade v kategoriji najboljši novozgrajeni kino leta v regiji Evropa, Bližnji vzhod in Afrika (EMEA), ki jo podeljuje Mednarodna zveza za kinematografsko tehnologijo.
V Radovljici so se s podelitvijo Vurnikove študentske nagrade in z odprtjem razstave začeli Vurnikovi dnevi, ki potekajo v spomin enega od pionirjev slovenske arhitekture, Ivana Vurnika, do konca junija pa bodo postregli s številnimi dogodki.
V starosti 91 let je umrl italijanski arhitekt Paolo Portoghesi, ki se je v več desetletij dolgi karieri uvrstil med vodilne predstavnike postmodernizma v Italiji. Bil je kurator prvega mednarodnega beneškega arhitekturnega bienala.
V Muzeju norosti na gradu Cmurek na Tratah so v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje postavili na ogled novo stalno razstavo o gotski arhitekturi v Sloveniji.
V Pragi so začeli graditi hišo po načrtih slovitega avstrijskega arhitekta Adolfa Loosa iz 30. let preteklega stoletja, predvidoma bo končana na začetku prihodnjega leta.
Sezona 2023/24 bo zadnja, ki jo bo ansambel ljubljanske Drame odigral v historični stavbi Drame, preden bo ta vrata zaprla pred prenovo. Zato se bodo že poleti začele arheološke raziskave.
Letošnjo Plečnikovo nagrado je žirija namenila "odprti knjižnici" v ljubljanski Osnovni šoli Vič avtorjev Matjaža Bolčine, Ernesta Milčinovića in Jana Žonte. Podeljene so bile tudi tri Plečnikove medalje in študentski štipendiji.
Laboratorij prihodnosti je geslo 18. mednarodnega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki prvič do zdaj na piedestal postavlja arhitekte, praktikante iz Afrike. A kot smo videli, je prihodnost tam, kje bi jo najmanj pričakovali.
"Naš paviljon raziskuje vprašanje, kako se je mogoče znova odzivati na ekološka vprašanja skozi arhitekturni koncept, skozi dejansko gradnjo, skozi zasnovo prostorov," je povedala Eva Gusel pred odprtjem mednarodnega arhitekturnega bienala v Benetkah.
Slovenija se bo na tokratnem mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah predstavljala s projektom +/- 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture. Ključen del projekta predstavlja iskanje rešitev za spopadanje z energetsko in okoljsko krizo.
Neveljaven email naslov