Tako so zapisali ob razstavi, ki je od danes odprta v Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Gostujočo razstavo so lani zasnovali v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Odprtje pa je zaradi protiepidemioloških ukrepov odpovedano.

Razstava z naborom preteklih in sodobnih projektov izpostavlja pomen sodelovanja, potrebnega za to, da stavbe, ki so preživele prvotno rabo, lahko znova zaživijo. Foto: Janez Klenovšek
Razstava z naborom preteklih in sodobnih projektov izpostavlja pomen sodelovanja, potrebnega za to, da stavbe, ki so preživele prvotno rabo, lahko znova zaživijo. Foto: Janez Klenovšek

Številne stare stavbe so po besedah organizatorjev v svoji neverjetni zgodovini večkrat mutirale v nekaj popolnoma drugega, spremenile svojo obliko, a obenem navzven ohranile bistvene zgodovinske sloje.

"Da bi hiše preživele, so potrebne rušitve in prilagoditve"
"Procesi, ki so potrebni za preobrazbo katere koli zgradbe, so konfliktni in zahtevni, gradbeni posegi, ki so nujni za ohranitev zgradb, pa so brutalni. Da bi hiše preživele, so potrebne rušitve in prilagoditve. V ozadju teh procesov sta neizogibna konflikt in dialog med strokovnjaki in z javnostjo. Zato arhitektura skozi prenove bolj kot skozi katere koli druge projekte odraža sposobnost dogovarjanja in iskanja kompromisov."

Razstava predstavlja prenovljene zgradbe v Sloveniji, ki so nepogrešljiv del zgodovine mest in naselij ter nosilec lokalne ali celo narodne identitete.

Kustosi razstave so Matevž Čelik, Natalija Lapajne in Andraž Keršič. Foto: MAO
Kustosi razstave so Matevž Čelik, Natalija Lapajne in Andraž Keršič. Foto: MAO

Ker se je vrsta sodelujočih pri teh projektih spopadala z zahtevnim načrtovanjem preobrazbe stavbne dediščine tako, da se sodobna arhitektura prekriva z naloženimi substrati prejšnjih dob, številne prenove veljajo za radikalne in polemične, hkrati pa so zaznamovale zgodovino in razvoj arhitekture ter varstva kulturne dediščine.

Za njimi stojijo arhitekti od Jožeta Plečnika, Antona Bitenca in Vojteha Ravnikarja do arhitektov, konservatorjev in umetnostnih zgodovinarjev, Borisa Kobeta, Marjana Mušiča, Otona Jugovca, Franceta Steleta, Naceta Šumija in Ivana Sedeja ter etnologa Franja Baša.

Od Kina Park v Murski Soboti do športnega centra Vigor
Razstava predstavlja mestni muzej v Auerspergovi palači v Ljubljani, knjižnico na gradu Ravne na Ravnah na Koroškem, Moderno galerijo v Ljubljani, ljubljansko Opero in balet, Kino Park v Murski Soboti, ljubljansko Narodno galerijo, ministrstvo za zunanje zadeve v dekliškem liceju Mladika v Ljubljani, rektorat primorske univerze v Armeriji in Foresteriji v Kopru, Center urbane kulture v Kinu Šiška v Ljubljani in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v gradu Hompoš v Mariboru.

Predstavlja tudi lutkovno gledališče v mariborskem minoritskem samostanu, ormoški muzej in glasbeno šolo v grajski pristavi, mestno knjižnico v veleblagovnici Globus v Kranju, kongresno-kulturno središče v ptujskem dominikanskem samostanu, Ljubljanski grad, ljubljansko Gimnazijo Poljane, športni center Vigor v ljubljanski tovarni Litostroj in radovljiški Grajski park.

Kustosi razstave so Matevž Čelik, Natalija Lapajne in Andraž Keršič. Pri njenem snovanju je sodelovala konservatorka Marija Režek Kambič.

Razstava bo na ogled do 13. septembra.