SNG Opera in balet: rušitev zaodrja, prizidka gledališču iz šestdesetih. Foto: Fototeka ZVKDS OE Ljubljana

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bodo današnji mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij zaznamovali z odprtjem v uvodu omenjene razstave, na kateri so predstavljene prenovljene zgradbe v Sloveniji, ki so nepogrešljiv del zgodovine mest in naselij ter nosilec lokalne ali celo nacionalne identitete, so zapisali v MAO.

Razstava Prenavljamo!!! skozi nabor preteklih in sodobnih projektov poudarja pomen sodelovanja, ki je potrebno za to, da hiše, ki so preživele svojo prvotno rabo, lahko zaživijo nova življenja. V zgodovini se je vrsta sodelujočih pri teh projektih spopadala z zahtevnim načrtovanjem preobrazbe stavbne dediščine na način, da se sodobna arhitektura prekriva z naloženimi substrati prejšnjih zgodovinskih dob.

Opera po prenovi: foyer se odpira v dva plitva atrija s stopniščema proti Cankarjevi ulici in Valvasorjevemu parku. Foto: Miran Kambič

Številne prenove še danes veljajo za radikalne in polemične, obenem so zaznamovale zgodovino in razvoj arhitekture in varstva kulturne dediščine. Za njimi stojijo pomembni protagonisti, od arhitektov Jožeta Plečnika, Antona Bitenca in Vojteha Ravnikarja ter arhitektov in konservatorjev Borisa Kobeta, Marjana Mušiča in Otona Jugovca do konservatorjev – umetnostnih zgodovinarjev Franceta Steleta, Naceta Šumija in Ivana Sedeja ter etnologa Franja Baša.

Širši pomen kot le ohranjanje dediščine

Osrednji del razstave predstavlja sodobne prenove in poudarja dileme, ki se danes pojavljajo pri preobrazbi zgradb. Kot so zapisali v MAO, nas prenove soočajo z vprašanji ohranjanja in dediščinskih politik. Razkrivajo pa tudi protislovje, ki je vgrajeno v arhitekturo. Dobra arhitektura mora biti odporna in trajna. A prav zaradi tega zgradbe pogosto več kot le enkrat preživijo namen in rabo, zaradi katerih so bile zgrajene. Ker se družba in njene potrebe neprestano in temeljito spreminjajo, zgradbe postopoma postanejo neprimerne za dejavnosti sodobnega časa.

Ohranjanje stavbne dediščine tako zahteva na videz nemogoče. Zgradbe je treba strogo varovati, a jih obenem temeljito spreminjati, da bi lahko živele v prihodnosti. Pred to preizkušnjo je že od 19. stoletja postavljeno vse, kar je zgodovinsko. Številne stare stavbe so v svoji neverjetni zgodovini večkrat mutirale v nekaj popolnoma drugega, spremenile svojo obliko, a obenem navzven ohranile bistvene zgodovinske sloje.

MAO z razstavo Prenavljamo: novo življenje starih hiš
Kino Šiška: razkrita stavbna lupina med obnovo. Foto: Barbara Jakše

Prenove zgradb pa imajo danes še veliko širši pomen kot zgolj ohranjanje nepremične dediščine. Smotrna prenova stavbne dediščine lahko služi kot učinkovito orodje za nadzor vplivov na okolje in nepotrebnega širjenja naselij v krajino. S ponovno uporabo obstoječih zgradb zmanjšujemo porabo energije, ki je potrebna za novogradnje, predvsem pa občutno zmanjšujemo količino gradbenih odpadkov, so še zapisali v MAO.

Fasada na Derčevi ulici: značilne zastekljene izhodne klančine in izhodni vetrolov. Foto: Barbara Jakše

Med drugim so na razstavi predstavljeni Mestni muzej v Auerspergovi palači v Ljubljani, knjižnica v gradu Ravne v Ravnah na Koroškem, Opera in balet Ljubljana, Kino Park v Murski Soboti, Narodna galerija v Ljubljani, rektorat primorske univerze v Armeriji in Foresteriji v Kopru, Center urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani, lutkovno gledališče v minoritskem samostanu v Mariboru, mestna knjižnica v veleblagovnici Globus v Kranju in kongresno-kulturno središče v dominikanskem samostanu na Ptuju.

Razstava bo na ogled do 10. oktobra.

V spodnji galeriji si oglejte še tri zgledne primere prenov zgodovinsko pomembnih stavb, ki so jim arhitekti vdahnili novo življenje.