Tako si je svet majcenih mikroskopskih bitij Minimojčkov zamislila njihova "mati" Céline Garcia, po izvirni ideji katere je nato priznani režiser Luc Besson najprej napisal nekaj knjig, zgodbo pa ponesel še na veliko platno. Film združuje pod naslovom Artur in Minimojčki prvi dve knjigi o destletnem dečku Arturju, ki nekega dne odkrije skriti vhod v svet teh prečudovitih bitij, ki živijo na vrtu pred hišo njegove babice. Poleg knjig Artur in Minimojčki ter Artur in prepovedano mesto, ki so jih v slovenščini izdali pri založbi Učila, pa je Besson dečkove dogodivščine zapisal še v knjigah Artur in Maltazarjevo maščevanje ter Artur in vojna dveh svetov.

Artur, ki preživlja počitnice pri babici, vse trenutke, ko se ne igra na vrtu, meče žogo psu Alfredu ali pomaga babici pri nakupovanju, nameni neumornemu poglabljanju v čudovite pripovedi dedka Arhibalda, ki pa je pred štirimi leti izginil neznano kam. Zapisi, pospremljeni z izpovednimi ilustracijami, popeljejo Arturja v Afriko, kjer je dedek živel med prebivalci nenavadnega plemena Bogo-Matasalajev, več kot dva metra velikimi ljudmi. Ti pa so dedka pripeljali tudi do svojega "brata iz narave", torej plemena, ki jih dopolnjuje, plemena majhnih Minimojčkov.

Artur se nad nenavadnim plemenom navduši, zlasti pa ga pritegne prelepa princesa Minimojčkov Selenja. In čeprav deček ne more povsem verjeti, da takšno ljudstvo zares obstaja, se kmalu prepriča v resničnost dedkovih zapisov. Na žalost ga do tega odritja pripelje zlobni nepremičninski agent Davido, ki babici grozi z izselitvijo iz dedkove hiše. Artur se zaobljubi, da tega ne bo dopustil, dokler bo živ, in kot mu pojasni babica, se grozljivi usodi lahko izogneta le tako, da najdeta zaklad, vrečo, polno rubinov, ki jo je dedek skril nekje na vrtu.

Babica skuša najhujše omiliti s prodajo dedkovih dragocenosti, Artur pa se loti naloge "resneje". Najde dedkov skrivni načrt, ki vodi do dežele Minimojčkov in končno do skirtega zaklada, s katerim bosta lahko odkupila hišo. Poda se skozi vhod, ki je odprt le enkrat na leto, kar se zgodi ravno na njegov deseti rojstni dan. Tako pomanjšan vstopi v deželo Minimojčkov. Tudi tem grozi najhujša nevarnost, ki je seveda bolj pravljična in zato tudi toliko hujša kot pohlepne namere nepremičninskega agenta. Prekleti M (vsak ve, da prinaša izgovorjava imena zlobnega Maltazarja nesrečo) namreč namerava nad Minimojčke poslati svojo strašno vojsko, da bi zavzela njihovo mesto, saj se zaveda, da bo potem, ko bosta prestol prevzela princesa Selenja in njen še neizbrani sporog, kaj takega nemogoče.

Minimojčki so kljub občudovanju dedka Arhibalda do Arturja nezaupljivi, vendar se ta kaj kmalu izkaže v boju proti zlobnim sajdom na komarjih, svojo pravičnost pa dokaže, ko z lahkoto izvleče iz skale čarobni meč, ki je namenjen le tistemu, ki nima sovraštva, ampak le pravično, čisto srce. V tem trenutku Arturjevo ime zaživi tudi v luči, ki jo dobro poznamo že iz druge pravljice.

Poleg že omenjene lepe, a trmaste princese, ki ji nečimrtnost ne dovoli, da bi se brez notranjega boja zaljubila v pogumnega fanta, ki je prišel rešit njihovo mesto, in množice ljubkih Minimojčkov je tu še mogočni, a nadvse bojazljivi kralj in njegov sin Betameš, ki je nad Arturjem takoj navdušen. Prav ta trojica, Artur, Selenja in Betameš, pa se bolj ali manj pogumno odpravi na pot, kamor pelje le esnosmerna vozovnica, v Nekropolis, kjer vlada prekleti M.

Selenji grozljive zgdobe o tem mestu ne odvzamejo poguma in prepričanja, da bo ubila Maltazarja in Minimojčke rešila njegove grozljive tiranije. Več poslanstev pa čaka tudi Arturja, ki želi poiskati dedka, zaklad, pomagati Minimojčkom pred zlobnežem in nenazadnje najti pogum za izpoved neizmerne ljubezni ljubki princeski. Vse to pa čaka naše junake v že omenjeni drugi knjigi Artur in prepovedano mesto.

Maja Kač