Raziskovalca, ki ima za seboj več deset knjig, brošur in strokovnih člankov o cerkvah in zvonikih na Krasu, v Brdih in Brkinih, o kamnitih križih na Pivškem ter o znamenitih rodbinah kamnarjev in kamnosekov. Z njimi je spletel gosto mrežo podatkov in zgodb znanih in neznanih mojstrov, ki so temu osnovnemu gradivu na Primorskem, še posebej na Krasu, več stoletij dajali obliko ter z njim zidali in krasili božje hrame in svoja bivališča.

Že naslov nove knjige Bedenice: Kraški šopek Milka Matičetovega iz Koprive potrebuje razlago. Za ljudi na Krasu in še ponekod na Primorskem so namreč bedenice travniške narcise. To pojasnjuje tudi fotografijo na naslovnici: najznamenitejši Koprivec na njej drži v rokah šopek pravkar nabranih bedenic … Foto: Založba ZRC

Tokrat nas zanima sklepna knjiga trilogije, ki jo sestavljata še monografiji iz let 2016 in 2018 Kraški kruh: vas Kopriva – njeni kamnolomi in kamnarji ter Slavno županstvo v Koprivi – Zgodovina iz turna sv. Elije. Skupaj obsega kar 1.430 strani in na različnih ravneh – z dokumenti in živo besedo – tako prepričljivo kot še nobeno drugo delo pripoveduje o materialni, družbeni in duhovni kulturi kraških ljudi. V prvi vrsti prebivalcev Koprive, ki jo številni popotniki pomnijo po Župančičevih verzih na hiši ob cesti: "Moja duša je židane volje, kot bila bi pila kraški teran." A Božidar Premrl, njegovi bralci in sami Koprivci vedo o vasi povedati še veliko več. Že naslov nove knjige Bedenice: Kraški šopek Milka Matičetovega iz Koprive potrebuje razlago. Za ljudi na Krasu in še ponekod na Primorskem so namreč bedenice travniške narcise. To pojasnjuje tudi fotografijo na naslovnici: najznamenitejši Koprivec na njej drži v rokah šopek pravkar nabranih bedenic …

Prvi del knjige je v celoti posvečen etnologu in slovstvenemu folkloristu mednarodnega slovesa Milku Matičetovemu – 9. septembra je minilo sto let od njegovega rojstva. Premrl je njegovo življenjsko zgodbo sestavil iz spominskih in dnevniških zapiskov ter mladostnih leposlovnih in drugih spisov, pisem in intervjujev samega Matičetovega. Poglavitni razlog, da je glavno besedo prepustil njemu, je bil, kot pravi, ogromna zapuščina neobjavljenih zapisov iz Koprive in kraške okolice, shranjena v arhivu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

"Obsežnost, bogastvo in pestrost teh domoznanskih, etnografskih in folklorističnih zapiskov, ki so nastajali od njegovih mladih let dalje," že od leta 1933, ko jih je Matičetov začel vpisovati v terenske zvezke – pojasnjuje Premrl – so narekovali zajetno knjigo. Njena "poglavitna vsebina sega od zgodovinskih izročil iz starih in polpreteklih časov ter folklornih in drugih ljudskih pripovedi, zgodb, pronicljivih portretov vaščanov in vaščank do raznih anekdot, pravljic, pesmi, molitev, pregovorov, rekov, vaških zbadljivk, starih narečnih besed in drugega drobiža".

Božidar Premrl je tako za knjižno objavo pripravil pomemben del zelo obsežnih, širši javnosti še nedostopnih in neznanih rokopisnih domoznanskih, etnografskih in folklorističnih zapiskov Milka Matičetovega. To je pomenilo, da je gradivo prepisal, komentiral ter ponekod dopolnil s svojimi dognanji in na novo odkritimi različicami. Pregl navaja, da je knjigo "s preverjanjem in spraševanjem med ljudmi na terenu, z iskanjem v arhivskih virih ter v starejši in novejši literaturi /…/ še obogatil z živim kraškim izročilom ter s sorodnimi zapisi in objavami drugih avtorjev, med katerimi je treba posebej omeniti zapiske avberskega župnika Virgila Ščeka".

9. septembra je minilo sto let od rojstva Milka Matičetovega. Foto: SAZU

V posebnem poglavju je Premrl objavil prepise tonskih posnetkov pripovedovalcev in pevcev iz Koprive, ki sta jih leta 1959 v sodelovanju z Matičetovim posnela in zapisala sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC-ja SAZU-ja Valens Vodušek in Zmaga Kumer. Poleg tega je spomnil na dopisovanje Matičetovega v povojnih letih s tomajskim župnikom in domoznancem Albinom Kjudrom, nanizal je vrsto časopisnih in revijalnih objav ter še veliko drugih zgovornih "drobcev".

V drugem delu knjige je avtor nanizal nekaj pomembnejših dopolnitev in popravkov k prvima dvema knjigama ter predstavil vrsto predvsem svojih po njunem izidu odkritih zanimivosti o kamniti arhitekturi in spomenikih v Koprivi in na Brjah, o koprivskih kamnolomih ter izdelkih koprivskih in s Koprivo povezanih kamnosekov.

Tudi sklepna knjiga Premrlove trilogije je bogato ilustrirana in na koncu prinaša obsežen slovar narečnih in drugih manj znanih besed.

Iz oddaje S knjižnega trga

Senegačnik, Hočevar, Lainšček, Premrl