Starosta slovenskih zgodovinarjev Ignacij Voje in predstavnik mlade generacije Žiga Zwitter ob stoletnici oddelka za zgodovino na FF v Ljubljani. Foto: dr. Božidar Flajšman
Starosta slovenskih zgodovinarjev Ignacij Voje in predstavnik mlade generacije Žiga Zwitter ob stoletnici oddelka za zgodovino na FF v Ljubljani. Foto: dr. Božidar Flajšman
100 let Oddelka za zgodovino FF: "Kraj klene drže, vzdržljivosti, trme in drznosti"

Zakaj zgodovina? "Zgodovina me je že od srednje šole pritegovala, ker sem imel profesorja Davida Zupana, ki je bil odličen, zgodovino je predstavljal zelo plastično, tako da je bil on v glavnem kriv, da sem se odločil za zgodovino, čeprav nisem imel pojma," je v pogovoru ob stoletnici oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete (FF) dejal zaslužni profesor zgodovine Ignacij Voje.

Vojetov prvi mentor je bil profesor Gregor Čremošnik (1890–1958). "Ko sem diplomiral, me je k sebi poklical predstojnik katedre za južnoslovansko zgodovino prof. dr. Gregor Čremošnik in me vprašal, če bi sprejel mesto asistenta pri njem. Bil sem presenečen, ker se nisem nikoli intenzivno poglabljal v to smer zgodovine in ko sem okleval, je dejal: 'poslušajte, a morajo res Slovenci samo slovensko zgodovino preučevati? Jaz sem tudi Slovenec, pa sem se posvetil južnoslovanski zgodovini.'," se je Voje spominjal in dodal, da je nato po premisleku sprejel profesorjevo ponudbo.

Ignacij Voje nas v Vodniku po starodavnem Dubrovniku (2020) kot vrhunski poznavalec popelje na sedem obhodov po srednjeveškem mestu, na katerih predstavi zgodovinske in naravne bisere, Foto: emka
Ignacij Voje nas v Vodniku po starodavnem Dubrovniku (2020) kot vrhunski poznavalec popelje na sedem obhodov po srednjeveškem mestu, na katerih predstavi zgodovinske in naravne bisere, Foto: emka

Zagrizel v dubrovniške arhive

Prav Čremošnik ga je nato usmeril k preučevanju trgovine v Dubrovniški republiki za doktorsko disertacijo. "Pri vhodu v trdnjavo Lovrijenac je napis: 'svoboda ni naprodaj za vse zlato na svetu'. To me je fasciniralo, to se neprestano poudarja, to so imeli neprestano pred očmi in so se po tem reku tudi ravnali," je poudaril moto miniaturne mestne republike, ki je po zaslugi spretne diplomacije ohranjala neodvisnost.

Je doktorat znanosti še oster instrument družbe ali je razvodenel?

"Ko se odločiš za znanstveno delo, raziskavo, inovacijo se znajdeš pred težko, nepredvidljivo potjo, ne veš, ali boš prišel do želenih rezultatov ali boš našel iskane cilje, ni dovolj usposobljenost ali talent, potrebuješ veliko vztrajnosti, potrpljenja pa tudi ljubezni do problema, ki ga raziskuješ," je Voje dejal v dokumentarcu prof. dr. Ignacij Voje – Zoisov nagrajenec za življenjsko delo.

Srednjeveška zgodovina JV Evrope

Voje je eden največjih poznavalcev srednjeveške zgodovine jugovzhodne Evrope pri nas. V svojih številnih razpravah in študijah se je posvečal trgovskim odnosom med dubrovniško republiko, balkanskimi deželami in italijanskimi mesti v srednjem veku, trgovino z balkanskimi rudami (srebro, svinec), ter prikazal razne oblike srednjeveškega kreditnega in trgovskega poslovanja, še posebej trgovskih družb. Še prav posebej so ga zanimali trgovski stiki med Dubrovnikom in slovenskim prostorom ter posamezniki iz slovenskih krajev v Dubrovniku.

Ukvarjal se je tudi s številnimi temami iz slovenske zgodovine: kajžarstvom, turškimi vpadi na slovensko ozemlje, vlogo celjskih knezov v slovenskem in balkanskem prostoru ter nekaterimi vprašanji protestantizma na Slovenskem.

Prof. dr. Ignacij Voje - Zoisov nagrajenec za življenjsko delo

Življenje je posvetil zgodovini

Ignacij Voje se je 28. februarja 1926 v Ljubljani rodil bančnemu uradniku Ignaciju in Mariji (rojeni Šebat). V Ljubljani je nato obiskoval osnovno šolo in gimnazijo in na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani leta 1951 tudi diplomiral iz obče in narodne zgodovine, nato pa s tezo Kreditna trgovina Dubrovnika v srednjem veku leta 1961 še doktoriral. Od 1954 do 1956 je bil na specializaciji v Orientalnem institutu v Sarajevu. Za asistenta za zgodovino južnih Slovanov je bil izvoljen že leta 1951 takoj po diplomi, leta 1960 je postal predavatelj predmeta Zgodovina Srbov, Hrvatov in Makedoncev do konca 18. stoletja, leta 1967 pa docent za zgodovino jugoslovanskih narodov do konca 18. stoletja. Za izrednega profesorja je bil nato izvoljen leta 1975 in pet let kasneje leta 1980 še v najvišji akademski naziv rednega profesorja.

Med leti 1980 in 1982 ter med 1985 in 1990 je bil predstojnik oddelka za Zgodovino FF. Predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo je bil od 1976 do 1980. Leta 1989 je prejel veliko priznanje Filozofske fakultete. Upokojil se je leta 1993, leta 1996 pa je bil nato imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Med drugim je bil med pobudniki vsakoletnih srečanj z Odsjekom za povijest Filozofske fakultete v Zagrebu. Oddelku za zgodovino pa je podaril svojo knjižnico s področja južnoslovanske zgodovine.

Ignacij Voje je bil z medaljo za zasluge leta 2016 odlikovan za življenjski prispevek k razvoju slovenskega zgodovinopisja in zasluge pri uveljavljanju ugleda Slovenije na kulturnem in znanstvenem področju. Foto: BoBo
Ignacij Voje je bil z medaljo za zasluge leta 2016 odlikovan za življenjski prispevek k razvoju slovenskega zgodovinopisja in zasluge pri uveljavljanju ugleda Slovenije na kulturnem in znanstvenem področju. Foto: BoBo

Kidričeva in Zoisova nagrada ter medalja za zasluge

Za knjigo Kreditna trgovina u srednjovjekovnom Dubrovniku (ANUBiH, Sarajevo 1976) je leta 1977 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, bil pa je tudi dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo leta 2008. Leta 2016 mu je za življenjski prispevek k razvoju slovenskega zgodovinopisja in zasluge pri uveljavljanju ugleda Slovenije na kulturnem in znanstvenem področju predsednik Borut Pahor vročil medaljo za zasluge.

Med njegova glavna dela sodijo: Kreditna trgovina u srednjovjekovnom Dubrovniku (Sarajevo, 1976), Nemirni Balkan: Zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja (1994), Odnos fevdalnih rodbin na Kranjskem do reformacije (v: III. Trubarjev zbornik, Ljubljana 1996, str. 214–221), Slovenci pod pritiskom turškega nasilja (1996), Poslovna uspešnost trgovcev v srednjeveškem Dubrovniku (2003), Slovenica - Balcanica (2005), Starodavni Dubrovnik v besedi in sliki (2011), Od Osmanov do Celjanov: utrinki preteklosti (2014), V spomin na prof. dr. Gregorja Čremošnika – ob 125. obletnici rojstva (v: SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin, št. 7/sept. 2015, str. 51–55), Pisma Gregorja Čremošnika (ur., izšlo v zbirki Korespondence pomembnih Slovencev, 2016), Prezrti "Pravičnik med narodi", dubrovniški Slovenec in novinar Rudimir Roter (v: SLO: časi kraji ljudje ... št. 9/feb. 2016, str. 44–47), Zadnji srbski despot slepi Štefan Branković – begunec v Furlaniji (v: Koledar – Goriška Mohorjeva družba – za leto 2017) in Vodnik po starodavnem Dubrovniku (2020).

Spodaj vabljeni k ogledu pogovora z zaslužnim profesorjem Vojetom ob stoletnici oddelka za zgodovino FF v Ljubljani.