Razstava, ki jo odpirajo drevi ob 18. uri, bo do 8. septembra na ogled ob sredah in nedeljah od 16. do 18. ure.

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Foto: Wikipedia
Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Foto: Wikipedia

Poslikave od konca 13. do druge polovice 19. stoletja
Postavitev prinaša freske, ki so na svoji izvorni lokaciji že nerazpoznavne, zakrite, težko dostopne, zbledele ali pa so bile snete in prenesene na druge lokacije. Kustosinja razstave Nina Misson iz Loškega muzeja je v knjižici Sakralna dediščina in umetnost, ki jo je v okviru projekta Crngrob naokrog pripravila Razvojna agencija Sora, zapisala, da so razgibano in dolgo stavbno zgodovino te cerkve vseskozi spremljale različne poslikave, ki so nastajale vse od konca 13. in do druge polovice 19. stoletja.

Crngrob, ki leži med vznožjem Križnogorskega hribovja in Sorškim poljem, je bil že v srednjem veku priljubljeno romarsko središče. Romarji pa s številnimi darovi niso omogočili le več povečav cerkve, temveč tudi naročila bogate likovne opreme, med katero so poleg zlatih oltarjev najznamenitejše stenske poslikave, ki so nastajale skoraj vso stavbno zgodovino, je pojasnila kustosinja.

Na stenskih slikarijah prevladujejo podobe zavetnikov in svetnikov, na katere se verniki obračajo z molitvami in prošnjami, pa tudi različne svetopisemske teme, pri čemer so med pogostejšimi prizori iz Kristusovega in Marijinega življenja, ter podobe, ki prikazujejo konec sveta in usodo človeških duš po smrti.

Okraševanje tako notranjosti kot zunanjosti cerkva je bilo razširjeno po širšem evropskem prostoru. Prav tako ni nenavadno, da v srednjeveških cerkvah najdemo poslikave v dveh ali več plasteh. Starejše stenske poslikave so med prezidavami pogosto na novo ometali, preslikali ali prekrili z beleži, v nekaterih primerih pa odbili, kako drugače poškodovali ali celo uničili, je izpostavila.

Nekatere slikarije v crngrobski cerkvi so še danes dobro ohranjene, druge pa so že težko prepoznavne ali pa so bile celo snete in so hranjene v galerijskih depojih. Na razstavi Crngrob naokrog – zakladnica freskantstva predstavljajo 12 poslikav iz različnih obdobij.

Ena od fresk, ki so na ogled na razstavi Crngrob naokrog – zakladnica freskantstva. Foto: Loški muzej Škofja Loka
Ena od fresk, ki so na ogled na razstavi Crngrob naokrog – zakladnica freskantstva. Foto: Loški muzej Škofja Loka

Razvoj novih vsebin v cerkvah na Loškem
Ob zaprtju razstave Crngrob naokrog – zakladnica freskantstva bodo na mali šmaren, torej 8. septembra, odprli novo, ki jo pripravljajo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Na razstavi z naslovom Pogled na dediščino skozi otroške oči bodo s potezami čopiča otrok in mladih oživele podobe s srednjeveških fresk, ki krasijo svetišči v Crngrobu in na Križni Gori.

Razstavi sta del projekta Crngrob naokrog, namen katerega je z razvojem novih ustvarjalnih, koncertnih, izobraževalnih in strokovnih vsebin v cerkvah na Loškem popularizirati sakralno dediščino ter seznaniti zainteresirano javnost o pomenu in vrednotah kulturne dediščine. Pri projektu sodelujejo Razvojna agencija Sora, škofjeloška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, Loški muzej, Občina Škofja Loka in Župnija Stara Loka.

V okviru projekta Crngrob naokrog bodo v cerkvah in drugih sakralnih objektih oblikovali, nadgradili in izpeljali nove vsebine, programe in dogodke, ki bodo med drugim vključevali vodene oglede, razstave predmetov v njihovem izvornem okolju, koncerte in tematske poti. Sakralna dediščina in umetnost bosta tako postala dostopnejša turistom in lokalnemu prebivalstvu, napovedujejo v ciljih projekta.


Crngrob so predstavili tudi v dokumentarni seriji Kulturni vrhovi.

Crngrob, dokumentarna serija, 21. del
Freska Svete nedelje v Crngrobu