V potresu poškodovana notranjost cerkve je že predstavljala nevarnost za obiskovalce, je povedal pater Niko Žvokelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici. Ko so začeli z obnovo, so namreč ugotovili, da so štukature precej poškodovane. Foto: Radio Koper/Karin Zorn Čebokli
V potresu poškodovana notranjost cerkve je že predstavljala nevarnost za obiskovalce, je povedal pater Niko Žvokelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici. Ko so začeli z obnovo, so namreč ugotovili, da so štukature precej poškodovane. Foto: Radio Koper/Karin Zorn Čebokli

Grof Matija Thurn je dal leta 1623 na manjši vzpetini nad Gorico postaviti kapelo; ob njej je zrasel tudi samostan za stanovanje redovni družini, ki bi skrbela za cerkev. Leta 1649 je grof cerkev in samostan z darilno listino izročil karmeličanom. Danes so sicer v samostanu frančiškani.

Sorodna novica V knjižnici frančiškanskega samostana nad Novo Gorico odkrili inkunabulo iz leta 1496

Tu počiva zadnji francoski kralj iz dinastije Burbonov
Cerkev, ki ji domačini pravijo Kapela, je pomembna med drugim zato, ker je v njenem podzemlju grobnica zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov. Med njimi je tudi poslednji francoski kralj Karel X., ki se je leta 1836 v Gorico zatekel pred revolucijo.

Kot je pojasnila odgovorna konservatorka Minka Osojnik iz Zavoda za kulturno dediščino organizacijske enote Nova Gorica, je obnova cerkve v več sklopih potekala vse od leta 2017. V zadnjih dveh letih so restavrirali štukature kapitelov, pilastrov in profiliranega venca v cerkveni ladji.

Najprej so leta 2017 obnovili fresko na luneti slavoločne stene in tretjino stropa cerkvene ladje. Leto kasneje je bil restavriran preostali del stropa s štukaturami iz časa po prvi svetovni vojni. Leta 2019 so končali posege na štukaturah ograje kora, stenskih poslikavah ograje in okenskih špaletah.

Naslednji sklop je zajemal obnovo freske in štukaturnega okvirja na levi ladijski steni. Kostanjeviške štukature sicer veljajo za najlepše iz tega obdobja v Sloveniji.

V naslikani vazi vzcvetela nova lilija
Pod preteklimi preslikavami in obnovami so restavratorji odkrili tudi marsikatero dotlej neznano skrivnost. Ko so z motiva lunete, ki prikazuje Marijo kot tolažnico žalostnih, odstranili nekaj kasnejših preslikav, se je tako pokazala prvotna črna vaza, ki je med preslikavami postala modra. V njej sta bili nazadnje dve liliji, po čiščenju se je pokazala še tretja.

Omenjene motive stroka povezuje z Burboni, ki so pokopani točno pod luneto. Vaza naj bi bila nagrobna urna, tri lilije pa so simbol grba družine Burbonov.

"Restavriranje lunete na slavoločni steni, ki se je obnavljala prvo leto, je bilo izredno zahtevno, ker je bila zelo preslikana. Težko je bilo odstraniti umazanijo in neustrezne preslikave. Problem je bil tudi, ker je bila poslikava delo dveh različnih avtorjev, dveh različnih obdobij, in je bilo treba to nekako združiti," je dejala Minka Osojnik.

Čaka jih še prenova prezbiterija. Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana:
Čaka jih še prenova prezbiterija. Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana: "Glede na finančno konstrukcijo, kaj je bilo narejeno in kaj nas čaka, smo nekje na polovici. Ostal je prezbiterij, skoraj originalen iz 17. stoletja." Foto: Radio Koper/Karin Zorn Čebokli
Sorodna novica Grobnica Burbonov bi lahko privabljala Francoze v Novo Gorico

Na obnovo čaka še prezbiterij
Večletna obnova ladje je stala okrog 300.000 evrov, od tega so 60.000 evrov pridobili na razpisih Mestne občine Nova Gorica, 40.000 pa na razpisih ministrstva za kulturo. Kot je povedal pater Niko Žvokelj, hišni predstojnik frančiškanskega samostana, trenutno zbirajo sredstva za obnovo prezbiterija, ki bo stala približno toliko kot zaključena obnova. Z licitacijo podarjenih vin so nedavno že zbrali več kot 60.000 evrov.

"Po tihem si želimo, da bi nam obnova prezbiterija uspela do leta 2025, ko bo Nova Gorica nosilka naziva Evropska prestolnica kulture," je ob novembrskem blagoslovu obnovljenih fresk dejala knjižničarka Frančiškanskega samostana Mirjam Brecelj. "Glede na finančno konstrukcijo, kaj je bilo narejeno in kaj nas čaka, smo nekje na polovici. Ostal je prezbiterij, skoraj originalen iz 17. stoletja," je dodala.

"En manjši potres in vse skupaj bi lahko letelo na tla"
Cerkev na Kostanjevici je bila med prvo svetovno vojno delno porušena, preostali del pa poškodovan. Obnovili so jo, vendar so restavratorji delali pri tem nekoliko po svoje, so ugotavljali med zadnjimi restavratorskimi deli.

Močneje sta bila cerkev in tamkajšnji frančiškanski samostan poškodovana tudi v potresu leta 1976. Odtlej je bila celo nevarna za obiskovalce, kar je potrdila tudi stroka. "En manjši potres in vse skupaj bi lahko letelo na tla. Obenem pa smo želeli začutiti prvinskost lepote v tej cerkvi," je povedal pater.

Kraljeva družina je bila med drugo francosko revolucijo izgnana iz Francije. Šest let so potovali po svetu, od Edinburga pa do Prage. Leta 1836 je bila v Pragi epidemija kolere, ki je bila takrat smrtonosna, zato je Karel X. sprejel povabilo grofa Coroninija, naj pride v Gorico, ki je bila takrat znana kot avstrijska Nica, zaradi blagega podnebja. Najbrž je bil prepričan, da bo tej bolezni ušel, ampak Karel X. je 17 dni po prihodu v Gorico umrl za kolero. V času življenja kralj ni obiskal Kostanjevice, jo je pa videl iz dvorca Coronini, in si je želel biti pokopan v kripti cerkve na Kostanjevici. Nato so tukaj pokopali tudi njegovo družino. Foto: Reuters
Kraljeva družina je bila med drugo francosko revolucijo izgnana iz Francije. Šest let so potovali po svetu, od Edinburga pa do Prage. Leta 1836 je bila v Pragi epidemija kolere, ki je bila takrat smrtonosna, zato je Karel X. sprejel povabilo grofa Coroninija, naj pride v Gorico, ki je bila takrat znana kot avstrijska Nica, zaradi blagega podnebja. Najbrž je bil prepričan, da bo tej bolezni ušel, ampak Karel X. je 17 dni po prihodu v Gorico umrl za kolero. V času življenja kralj ni obiskal Kostanjevice, jo je pa videl iz dvorca Coronini, in si je želel biti pokopan v kripti cerkve na Kostanjevici. Nato so tukaj pokopali tudi njegovo družino. Foto: Reuters

V frančiškanskem samostanu je tudi knjižnica z izjemno pomembnimi starimi rokopisi. Med leti 1885 in 1915 je tam deloval jezikoslovec, pater Stanislav Škrabec. V času njegovega delovanja je samostanska knjižnica pridobila veliko gradiva.

Cerkev, Frančiškanski samostan s knjižnico in grobnica Burbonov so bili leta 1985 razglašeni za umetnostni in arhitekturni spomenik.