Leta 2012 ustanovljena Fundacija Auschwitz-Birkenau upravlja donacijski sklad, v katerem se je doslej zbralo več kot 175 milijonov evrov. Donirana sredstva so od ustanovitve dalje omogočila začetek in izvajanje celovitega, večletnega programa za ohranitev ostankov nekdanjega tamkajšnjega taborišča.

Po besedah predsednika fundacije in direktorja spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau Piotra M. A. Cywinskega je ob ustanavljanju fundacije le malo ljudi verjelo, da jim bo uspelo. "Dejansko nikjer na svetu ni bilo primera enega samega območja, kjer bi bila njegova ohranitev plod prizadevanj več deset vlad in več posameznikov. Ni bilo modelov, predlogov ali načinov za posnemanje. Kljub temu nam je uspelo ustvariti takšno strukturo, na podlagi katere zdaj letno namenimo več kot 20 milijonov poljski zlotov za vsestransko in v celoti strokovno delo na področju ohranjanja kulturnega spomina," je poudaril Cywinski.

Namestnik direktorja muzeja Rafal Pioro, ki je pristojen tudi za konservatorska dela, je kot dosedanje najpomembnejše naloge pri programu izpostavil ohranitev ruševin plinskih komor in krematorijev, ohranitev dveh zidanih in lesene zaporniške barake, dveh stražarskih stolpov ter nekaterih jarkov. Do konca tega leta nameravajo dokončati dela na še štirih zidanih stavbah in leseni baraki. "Poleg tega v konservatorskih laboratorijih nenehno potekajo projekti za ohranitev zgodovinskih predmetov in arhivskih dokumentov. Od leta 2016 do konca leta 2022 je naša ekipa ohranila že več kot 11.000 predmetov, več kot 12.000 jih je bilo digitaliziranih," je še dejal Pioro.

V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti pobili več kot milijon ljudi, zadnje še tik pred osvoboditvijo taborišča, 27. januarja 1945, so vojaki sovjetske Rdeče armade osvobodili taboriščnike. Ta datum je postal mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Večina tamkajšnjih internirancev je umrla v plinskih celicah. Poleg tega so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov. Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti tik pred osvoboditvijo taborišča med umikom poslali na "pohod smrti", kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča znotraj meja Nemčije.