Zgodba o gradu Krupa

Po večletnem raziskovalnem projektu je pod okriljem Kulturnega centra Semič izšla strokovna monografija Grad Krupa od nastanka do 18. stoletja, ki jo podpisuje zgodovinar Janez Weiss. "Mislim, da je prišel čas, v slovenskem kulturnem trenutku, da se obravnavajo tudi manjši, manj popularni dvorci. Zdi se nam pomembno, ker je bil to epicenter moči in administracije območja, ki je zajemalo tudi današnji Semič," je za Televizijo Slovenija povedal direktor kulturnega centra centra Jaka Jarc, ki je prav tako zgodovinar.

Gre za "resno in poglobljeno znanstveno študijo, ki sintetizira metre gradiva o zgodovini gradu Krupa in tako osvetljuje tudi zgodovino plemiških družin, ki so ga posedovale ter vlogo gradu v okoliškem kontekstu. S to izdajo Semič pridobiva novo razumevanje pomembnega dela svojih zgodovinskih korenin," so o monografiji zapisali pri semiškem kulturnem centru.

Temeljita sprememba gradu okoli začetka 16. stoletja
To, da od nekdanjega gradu ni ostal niti en sam kamen, je za Weissa seveda predstavljalo izziv za raziskavo, je za TV SLO poročala Petra Držaj. "Izbrskal sem zanimive podatke, med njimi pa ni tistega, kdo je dvorec zgradil," je dejal avtor knjige.

"Okrog leta 1500 prevzame grad in ga temeljito spremeni rodbina Purštal – točneje Moritz –, ki je spadala med prve poslance v Rusijo v samem začetku 16. stoletja, poleg Krupe je pridobila še pomembna belokranjska gospostva, kot so Pobrežje, Gradac, Vinica in se tako spremenila v 16. in v 17. stoletju v najpomembnejšo plemiško rodbino današnje Bele krajine," je pojasnil.

Strokovna monografija Janeza Weissa, naslovljena Grad Krupa od nastanka do 18. stoletja, je izšla pod okriljem Kulturnega centra Semič. Foto: Občina Semič
Strokovna monografija Janeza Weissa, naslovljena Grad Krupa od nastanka do 18. stoletja, je izšla pod okriljem Kulturnega centra Semič. Foto: Občina Semič

Med listinami tudi opis plemiškega premoženja
Četudi se grajski zidovi niso ohranili, pa so ohranjene zanimive listine, med njimi je tudi opis plemiškega premoženja. "Dobesedno vemo, koliko je bilo miz, stolov, koliko je bilo žlic, vilic, nožev, koliko je bilo okrasja in tudi, koliko je bilo orožja," je še dejal avtor monografije Janez Weiss.

Graščina, ki jo je obdajal značilni obrambni jarek, je sicer odlično kljubovala zobu časa, dokler je niso v letu 1942 požgali. Stala je stal na ravnici na desnem bregu reke Krupe ob robu naselja Stranska vas, danes je tam mogoče opaziti le še ruševine grajske žitnice. Pri Valvasorju najdemo srednjeveško upodobitev nekdaj mogočnega gradu Krupa, v Muzejski zbirki Semič pa je na ogled celo fotografija gradu z začetka preteklega stoletja, je navedeno na spletni strani Kulturnega centra Semič.

Grad Krupa, kot je bil leta 1679 upodobljen v Valvasorjevem delu Topographia Ducatus Carnioliae modernae. Foto: Wikipedija
Grad Krupa, kot je bil leta 1679 upodobljen v Valvasorjevem delu Topographia Ducatus Carnioliae modernae. Foto: Wikipedija